Z Jean-Pierre Mesićem, predsednikom Renault Nissan Adriatic, smo strnili leto 2018. Avtomobilski branži je prinesla veliko lepega in tudi številne izzive, ki bodo v prihodnje zgolj še večji. Spregovorili smo o Slovencih in njihovi vezi z avtomobili. Mesić, vajen življenja v Renaultovi centrali v Parizu, pravi, da toliko avtopralnic na kupu še nikoli ni videl. Velik izziv, ki ga vidi, pa je tudi Slovencem, ki radi kupijo vozilo prepoznavne znamke, približati racionalnejšo izbiro – znamko Dacia. Izdal je tudi nekaj zelo zanimivega v povezavi z novim cliom, ki prihaja letos v prodajne salone in ga bodo pri Renaultu izdelovali v tovarni Revoz v Novem mestu.
Takoj sem opazil, da imate v pisarni čelado za skuter, celo s slovensko zastavo. Pa električni skiro. Kako prihajate v službo?
Prihajam z avtomobilom. Ko se moram zapeljati v center Ljubljane, pa grem z električnim skirojem. To je moja igračka. Ali pa s skuterjem. Lahko pridem blizu cilja in nimam težav s parkiranjem.
direktor Renault Nissan Adriatic
Torej ste v trendu. Danes se veliko govori o multimodalnosti, to je kombiniranje različnih načinov prevoza?
Lahko bi rekel, da sem multimodalen. Veliko uporabljam tudi kolo, tečem, hodim. V Parizu uporabljam podzemno železnico. V Ljubljani je nimamo. Sem se pa tudi že v Ljubljani usedel na avtobus.
Koliko let ste zdaj v Ljubljani? Kako vam je všeč?
V Ljubljani sem skoraj dve leti in pol. Zelo mi je všeč. Ne samo meni, celotni družini. Življenje je v Ljubljani lahkotno. To ni Pariz, kjer je gneča neznosna. V Ljubljani je zrak čist, njen geostrateški položaj je odličen, blizu so velika evropska mesta, blizu je morje, smučišča. Za družinsko življenje je Ljubljana odlična.
direktor Renault Nissan Adriatic
Jean-Pierre Mesić je vodenje Renault Nissan Adriatic prevzel s prvim junijem leta 2016. Zveza Renault Nissan obvladuje regijo Adriatic prek podjetja Renault Nissan Slovenija, d.o.o., s sedežem v Ljubljani ter hčerinskima podjetjema na Hrvaškem in v Srbiji. Rojen leta 1974, je Jean-Pierre Mesić diplomiral na šoli za management ESC v Grenoblu. Svojo kariero v Renaultu je pričel leta 1998 v podjetju Renault Polska. Leto kasneje je prevzel vodenje poslovnega razvoja v podjetju Renault Trucks v Tuniziji. Leta 2001 je odšel v Renaultovo centralo v Franciji, kjer je opravljal različne vodstvene funkcije na področju prodajne mreže, produktnega marketinga in prodaje podjetjem. Leta 2011 je postal direktor prodaje podjetjem za Francijo. V Slovenijo je prišel z delovnega mesta direktorja korporativne prodaje znotraj Renaultove globalne prodajne direkcije.
Potem ste v tem času spoznali tudi, da Slovenci radi vozijo dobre avtomobile?
Kot vsi ljudje. Kaj pomeni dober avtomobil?
Mislim, da so pripravljeni odšteti veliko denarja za avtomobil. Tudi, če kupijo rabljen avtomobil, so pripravljeni odšteti za znamko ali določen model nekaj več denarja. Vsak teden ga čistijo, pogosto sami.
To drži. Prepričan sem, da imajo radi dizajn in tehniko, prav tako pa je avtomobil v Sloveniji statusni simbol. Včasih je težko prepoznati, kdo vozi kaj. Včasih se mi zdi, da je v Sloveniji avtomobil pomembnejši od stanovanja. Avtomobil mora biti tudi čist. Moral bi narediti statistiko, ampak avtopralnic je veliko več kot v Franciji. Toliko avtopralnic, kot jih vidiš na kupu v Sloveniji, redko vidiš.
direktor Renault Nissan Adriatic
Lahko rečemo, da je Renault tudi slovenska znamka avtomobilov, glede na dologoletno proizvodnjo vozil Renault v Novem mestu?
Prav gotovo. Renault ima v Sloveniji globoke korenine. Začeli smo z IMV, nadaljevali z Revozom. Desetletja sodelovanja se prav gotovo poznajo tudi na prodaji naših avtomobilov v Sloveniji.
Ugotovila sva, da imajo Slovenci radi tudi malo dražje avtomobile. Kako so sprejeli znamko Dacia, ki je v lasti Reanulta in ponuja cenejše avtomobile?
Ne moremo biti povsem zadovoljni. Menimo, da je Dacia dobra znamka, ki so jo prepoznali tudi kupci na zahodnoevropskih trgih, v Avstriji ali Nemčiji, ne le na Vzhodu. Danes prodamo skoraj 600.000 vozil Dacia po svetu, v Rusiji ali pa v Brazilji pa Daciino platformo uporabljamo za vozila z Renaultovim logotipom. Slovenci še niso dovolj prepoznali znamke Dacia. Tu moramo tudi sami izboljšati stvari, predvsem komunikacijo s kupci, našo prodajno mrežo, jo povečati. Kakovost storitve je enaka kot za renaulte. Predvsem v razredu zasebnih kupcev imamo večji potencial v Sloveniji. Menimo, da gre za pameten nakup. Avtomobili so poceni in kakovostni, izboljšali pa smo tudi dizajn. Če pogledamo naše 4x4 modele, so za razgibane slovenske ceste idealni.
direktor Renault Nissan Adriatic
Ali z znamko Dacia še vedno ciljate na kupce, ki bi sicer kupili novo vozilo?
Ne samo na te kupce. En del bo takih. Začetna cena je res nizka. Če pogledate, duster 4x4 stane okoli 15 tisoč evrov. Ponujamo tudi že veliko dodatne opreme, kar je ob triletnem jamstvu in razvejani mreži prodajalcev in servisov zadosten razlog, da se bodo za znamko odločali tudi kupci, ki bi sicer kupili novo vozilo druge znamke.
Škoda in azijske znamke, tudi Kia in Hyundai, so morale skozi precej dolg proces, da so jih sprejeli na evropskih trgih, še posebej pa kupci v Sloveniji. Še zdaj morajo nenehno omenjati, da so to avtomobili razviti in proizvedeni v Evropi. Bo ta proces pri Dacii enako dolg?
Iz Dacie v skupini Renault-Nissan ne želimo narediti tega, kar je Volkswagen naredil s Škodo. Želimo razviti drugačno zgodbo. Mi bi radi obdržali Dacio kot pameten in poceni izbor, tudi, ko gledamo padec vrednosti avtomobila. Razikskave kažejo, da dobro držijo vrednost, kar je kupcu novega vozila pomembno.
Če se malo ozreva na leto 2018. To je bilo zelo posebno leto za avtomobilsko industrijo. Predvsem zaradi novih pravil za merjenje izpustov ogljikovega dioksida in porabe goriva pri avtomobilih, znanih pod kratico WLTP, ki je v veljavo stopil s 1. 9. Avtomobilski proizvajalci ste imeli veliko težav zaradi načina homologacije. Prodaja vozil je po tem datumu strmo padla.
WLTP se nismo mogli izogniti. Gre za nova pravila, ki se jim moramo prilagoditi. Mi in naši konkurenti. Nekateri so bili bolje pripravljeni, drugi slabše. Imeli smo rast trga, ki je bil korekten, še posebej v Sloveniji. Na začetku septembra je trg začel stagnirati. Novembra se kaže spet rast v prodaji. V prihodnjem letu pričakujemo rast trga, vendar pa ne številk kot pred letom dni. V Sloveniji v naslednjih letih pričakujemo, da bo trg dozorel. Na 1.000 prebivalcev je v Sloveniji okoli 500 avtomobilov, kar je standard razvite države. Skoraj vsi imajo možnost kupiti avtomobil, bodisi novi ali rabljeni. Rezerve pri prodaji novih so še, saj je vozni park v Sloveniji še vedno precej star.
Kaj še pričakujete od leta 2019? Veliko se govori o novi gospodarski krizi v Evropi?
Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo. Ne pričakujemo velike rasti trga, pričakujemo pa vseeno rast. Moramo tudi počakati, da se trg po uzakonitvi WLTP uravnovesi. Se pa nakazujejo jasni obrisi, kam bo šla avtomobilska industrija. Sledi padec avtomobilov z dizelskimi motorji, več je avtomobilov z bencinskimi motorji, začenjajo se uveljavljati električna vozila.
V Sloveniji prodaja električnih še vedno ni dobila „vetra v jadra“.
Mi smo pripravljeni. Imamo razmeroma široko paleto električnih vozil, tako za potniški kot gospodarski program – twizy, kangoo in zoe, pri Nissanu leafa. Smo prvi na trgu, trg pa se bo tudi v Sloveniji dvignil. Je pa veliko odvisno od države in vlade.
Na kaj ciljate?
Na vladi so pokazali ambicioznost. Pričakujemo novo obdavčitev motornih vozil. Tudi v Bruslju so določili, koliko se morajo emisije v povprečju na prodan avtomobil znižati do leta 2030. To je za 60 gramov, kar pomeni 37,5 odstotkov. Proizvajalci avtomobilov so pred velikimi izzivi in ogromnimi finančnimi naložbami. To je začetek konca dizelskega motorja. Brez elektrike in hibridizacije in izboljšanja tehnologije bo nemogoče uloviti te številke.
Kaj pa točno pričakujete od države Slovenije in tudi mest, Ljubljane in tudi drugih?
Predvsem to, da preidejo od besed k dejanjem. Akcijo. Še posebej v Ljubljani je župan Janković pokazal, da je mogoče. Ampak Ljubljana ni celotna Slovenija. Treba je razvijati mrežo polnilnic. Treba je eksperimentirati z novim oblikam mobilnosti. Hkrati pa naj država spodbuja avtomobilsko industrijo v Sloveniji. Revoz predstavlja skoraj štiri odstotke državnega BDP, v avtomobilski industriji v Sloveniji je zaposlenih na desettisoče ljudi. Ampak država delovnih mest ne ščiti dovolj, tudi ko govorimo o davkih.
Sami ste omenili, da bo naslednje leto začel veljati nov davek na motorna vozila. Ali ste v tem smislu omenjali državo?
To vam govorim. Tu je tudi naša vloga, da naredimo bolj čista vozila. Politiki bi to želeli rešiti v nekaj letih.
Menite, da se bodo tudi na podlagi omenjenega davka dizli podražili?
Zagotovo. Z WLTP so se dizelska vozila podražila, saj smo morali nadgraditi dizelske motorje z novimi tehnologijami za manjše izpuste. Kar je tudi dobro za okolje.
V svoji paleti nimate hibridov in priključnih hibridov. Ti bodo zelo pomemben del motorne palete v naslednjem desetletju.
Se strinjam. V prihodnjih letih bomo imeli osem električnih vozil, ki jih bomo ponujali globalno. Ne bodo vsi naprodaj v Sloveniji. Imeli bomo tudi 12 hibridnih vozil.
V povezavi z znamko Dacia se o hibridizaciji voznega parka ne govori še nič.
Dacia bo morala uloviti vlak. Za zdaj prodamo veliko bencinskih motorjev, v prihodnosti pa brez električnega motorja ne bo šlo niti v daciah.
Med obiskom avtomobilskega salona v Parizu sem opazil, da je Renault v Parizu začel s svojim car-sharingom. Imate v svojih načrtih podoben model tudi za Ljubljano?
V Ljubljani že obstaja car-sharing.
Mislil sem na Renault Mobility, torej lasten Renaultov program.
Danes zremo v prihodnost zelo pozitivno. Ne bomo zgolj prodajali avtomobilov, ampak tudi storitve. Renault Mobility smo začeli v Parizu, podpisali smo pogodbo z županjo Pariza. Če imate sklenjeno storitev, si lahko avto izposodite na eni točki in vrnete na drugi.
Se torej v tej smeri pogovarjate tudi z županom Jankovićem?
Pogovarjava se, videvava se. Mi smo pripravljeni ponuditi svoje znanje tudi v Sloveniji. Danes imamo avtomobile, sisteme, razvijamo izkušnje. V Franciji imajo uporabniki v okviru Renault Mobility možnost vzeti avto pri prodajalcu in ga tam tudi vrniti. Katerikoli avto. Ko potrebuješ majhen mestni avto, vzameš twinga, ko se seliš, vzameš dostavnik. Vse je digitalizirano in vse deluje odlično.
So se Slovenci pripravljeni odpovedati lastništvu avtomobila?
Mlajša generacija se je. Mladi želijo popolno digitalizacijo. Vseeno jim je, ali so lastniki, ali ne. Želijo plačevati avtomobil, ko ga rabijo za določeno potrebo. Spremembe v razmišljanju so se zelo spremenile.
Za telefon in naročnino smo Slovenici na mesec pripravljeni plačati 60 evrov, tudi več. Kaj pa naročnina na avtomobile. Koliko smo pripravljeni odšteti na mesec?
Odvisno, koliko ga uporabljate. Težko je napovedati. Za nekega povprečnega uporabnika v Ljubljani, če pogledamo, koliko je mesečni obrok za srednje velik avtomobil, je to okoli 300 evrov. Če ga boste uporabljali le eno četrtino časa, en teden v mesecu, bo obrok manjši. Moramo biti prilagodljivi, tudi način plačevanje je treba prilagoditi. Preko avantarja in avant2go zadeva deluje. Ne izposojajo si avtomobilov le mladi, tudi starejši. Mestni obroč se zapira za promet, poti nazaj ni več. Ne verjamem, da si ljudje želijo, da bi se po centru Ljubljane spet vozili z avtomobili.
direktor Renault Nissan Adriatic
Pri Renaultu v povezavi z električnimi avtomobili ponujate najem baterije ali nakup baterije. Kakšne so vaše ugotovitve?
Sam bi najel baterijo pri nakupu električnega avtomobila. Baterija je najbolj občutljiv del avtomobila. Tveganje za baterijo nase prevzame skupina Renault. To pomeni, da v primeru težav z baterijo nimate nobenega stroška. Vedno bomo ponujali isti doseg, ne glede na to, ali bo avto star eno ali pet let. Če bo kapaciteta baterije padla, jo bomo zamenjali. Imamo tudi dodelan sistem reciklaže baterij.
Prihodnje leto prihaja novi clio, kralj slovenskih cest. Pričakovanja so velika. Je prisoten tudi strah, glede na to, da gre za preskok v generaciji?
Moramo ga prodajati še bolje kot zdaj. Postavljen je na povsem novo platformo, kar je pomembno za vsakega proizvajalca vozil. Novi clio ima vse adute, ki jih ima aktualni clio, ki ga proizvajajo v Revozu in je najbolje prodajano vozilo v Sloveniji. Clio se prodaja odlično, kar gre zasluga tudi dizajnu. Z novo generacijo nismo bistveno posegali v zunanji dizajn, saj je ob ceni to najbolj pomemben dejavnik pri nakupu vozila. Optimistični glede novega clia smo zaradi notranjega dizajna, za katerega verjamemo, da bo zaradi svoje revolucionarnosti naredil preboj na trgu majhnih kompaktnih vozil. Enako velja za tehnologije, avtonomno vožnjo, tudi povezljivost.
Ste ga že vozili?
Še ne. Sem pa že videl zadnji dizajn. Pripeljali bomo tudi hibridno različico clia, kar je velika novost.
Ne moreva mimo dogajanja v skupini Renault-Nissan. Na Japonskem je bil aretiran predsednik skupine Carlos Ghosn. Nissan ga je že razrešil s položaja predsednika, Renault še ne. Je sploh mogoče, da bi se partnerja v letih, ko se vsi med seboj povezujejo, razšla?
Vse gre normalno naprej. Dokazali smo, da je sodelovanje Renaulta in Nissana za obe znamki pomembno. Da je sodelovanje dobra stvar. Skupaj imamo po svetu kar 11 avtomobilskih znamk in smo prvi po prodaji. Prav tako sodelujemo z Daimlerjem. Mercedes v svoja kompaktna vozila vgrajuje Renaultove motorje in zelo so zadovoljni. Mi se učimo od njih, oni od nas. Treba je sodelovati v raziskavah, proizvodnji. Sodelovanje je prava pot.
Najboljša je tista, kako naj bi dacia držala ceno kot rabljen avtomobil. Naj podaljšajo garancijo na 7 let, kot jo ima Kia, potem pa bo držal avto ceno.
Pa kaj mora bit res na čelu vsake firme, ki deluje v tej regiji, nek brihten hrvat ali srbin? Ni logike. Njihove države zafurane do amena, korupcije za izvoz in taki bodo (spet) narekovali poslovanja na exYu prostorih? Naj gredo… ...prikaži več dol od koder so prišli in naj rešujejo kuno in srbski dinar ter ta njihova super gospodarstva. Ajde brate Mesiču, prođi fino ti odakle si došo