V Maranellu pravijo, da ima tretji pripadnik historične serije Icona, iz katere sta leta 2018 že prišla ferrarija SP1 in SP2 monza, najmočnejši motor na notranje zgorevanje, ki je kadarkoli prišel iz njihove tovarne, skriva pa se pod izrazito nizko aerodinamično karoserijo s targa streho.
SP3 daytona je na prvi pogled videti kot serijski hiperšportnik la ferrari aperta, vendar pa mu je oblikovalec Flavio Manzoni s svojo ekipo močno spremenil oblikovne linije. Oblikovalci so se pri svojem delu sicer zgledovali predvsem po dirkalnikih ferrari P3/4, P330 in 412P, ki so v šestdesetih letih vladali na Daytoni.
Dramatična oblika
Izstopajoči sprednji spliter je tako dobil od ferrarija 330 P4, ostri nos pa je nižji od izstopajočih blatnikov, kar je bila značilnost Ferrarijevih športnikov tistega časa. Led žarometi imajo kompleksno strukturo in mehanizem s poklopnimi ščitniki, horizontalna rezila na vstopnikih za zrak pa se ponovijo tudi na zadnjem delu.
Bok je zelo skuplturiran, z vrati, ki se odpirajo navzgor in v katera so integrirani vstopniki za zrak sredinskega motorja, ki nadomeščajo bočne vstopnike in posrbijo za bolj gladek potek linij. Posebna so tudi kolesna platišča, na katera so nataknjene Pirellijeve gume P zero corsa, ki so jih razvili prav za ta model.
Zadek je morda najbolj dramatični del avtomobila. Na njem izstopajo že omenjena rezila, v katera so integrirane tudi horizontalne zadnje luči, pod njimi pa vlada mogočen difuzor iz ogljikovih vlaken. Pomemben element je tudi komplet visoko vgrajenih trapezoidnih izpušnih cevi, ki poskrbijo za mogočen glas motorja V12, ki se skriva pod lepim kovinskim pokrovom s sredinskimi zračniki za učinkovito hlajenje.
Dirkalna kabina
Tudi notranjost je zelo »dirkalna«. Integralni del kabine sta fiksirana sedeža v živahni modri barvi, ki tudi spominjata na dirkalnike iz šestdesetih let in zagotavljata zelo nizki vozni položaj. Armaturna plošča je sicer sodobna, a minimalistična z ukrivljenim instrumentnim sklopom, ki vključuje tudi infotainment. Volanski obroč, podoben tistemu v la ferrariju, vozniku omogoča upravljanje 80 odstotkov funkcij, zanimiv element pa je tudi »aluminijast« upravljalnik menjalnika na sredinskem grebenu.
6,5-litrski motor V12 s 65-stopinjskim kotom med valji izhaja iz ferrarija 812 competizione, vendar pa so mu namenili precej izboljšav, zaradi katerih razvija največjo moč 618 kilovatov in navor 697 njutonmetrov. V kombinaciji s 7-stopenjskim športnim menjalnikom in zaporo diferenciala z omejenim zdrsom ferrari SP3 daytona v 2,85 sekunde pospeši do 100, v 7,4 sekunde pa do 200 kilometrov na uro.
Da vožnja ni le hitra, ampak tudi dinamična, poskrbi elektronika. Ferrari SP3 daytona je namreč opremljen z najnovejšo verzijo sistema za nadzor kota zdrsa SSC 6.1 v kombinaciji s sistemom za nadzor nad lateralno dinamiko FDE, ki s pomočjo tlaka v zavornih čeljustih nadzoruje vedenje avtomobila na robu zdrsa.
stilist samo 3x ima boljše.. potem pa vsaj 100x nima.
Medtem ko ima Tesla S boljše pospeške...