Clio je za Renault najbolj pomemben model v vsej modelski paleti. Je najbolje prodajan avtomobil francoskega proizvajalca vozil in hkrati drugi najbolje prodajan avtomobil v Evropi. Je tudi najbolje prodajano vozilo v Sloveniji. Tako je že vrsto let. Zbrali smo nekaj podatkov o cliu in Slovenji, kjer bo Renault v tovarni Revoz iz Novega mesta še naprej proizvajal kompaktno mestno vozilo.
Na Dolenjskem pokupijo 15 odstotkov slovenskih cliov.
Do konca decembra leta 2017 je bilo na slovenskih cestah "aktivnih" skupaj še okoli 76.600 cliov. V Vseh generacijah skupaj do zdaj pa je bilo prodanih pri nas kar okoli 135 tisoč cliov. Najbolje je bila zastopana druga generacija z okoli 40.000 vozili. Kar 38 odstotkov vseh renaultov pri nas je cliov. Pa še en zanimiv podatek, največ cliov je prodanih v Ljubljani (18,26%), sledita Maribor (12,37%) in Novo mesto (8,27%), celotna Dolenjska regija ima okoli 15 odstoten delež.
Na ekskluzivnem dogodku
Renault bo v torek na avtomobilskem salonu v Ženevi javnosti torej pokazal novo, že peto generacijo clia. Na Žurnal24 smo ga ekskluzivno videli in se z njim popeljali že na začetku decembra lani. Na tem mestu si lahko preberete več o prvih vtisih o oblikovni evoluciji zunanjosti in popolni tehnološki revoluciji potovalne kabine in prtljažnika, tokrat pa se bomo posvetili motorizaciji in asistenčnim sistemom. Clio je namreč prvič elektrificiran (E-tech hybrid) in kaže željo po avtonomni vožnji. Postal je zelo tehnološko napreden.
Novi clio bo na začetku na voljo tako z bencinskimi kot dizelskimi motorji. Sogovorniki na dogodku v okolici Pariza so nam pojasnili, da so dizla obdržali predvsem na račun poslovnih, flotnih uporabnikov. Clio je še vedno priljubljen tudi kot flotno vozilo, s katerim uporabniki delajo večje število kilometrov. Od leta 2020 bo na voljo tudi kot polni hibrid s težnjo po znižanju emisij CO2. Razvili so ga pri Renaultu. Skupaj bo na voljo devet kombinacij motor/menjalnik.
Prvi pravi Renaultov hibrid
Renaultovi inženirji so nam pojasnili, da so v preteklih treh desetletjih clia skušali z vsakdanjo uporabnostjo in novitetami približati najširšemu krogu voznikov in voznic. Napredna tehnologija je bila vedno eden od ključnih dejavnikov snovanja vozila. Tudi zato bo zdaj clio prvi pravi hibrid v Renaultovi floti vozil. Tehnologijo so poimenovali e-tech. Razvil in patentiral jo je inženiring Renaulta. V hibridnega clia so vgradili novo generacijo 1,6-litrskega bencinskega motorja, dva elektromotorja ter inovativni večnamenski menjalnik in akumulator z močjo 1,2 kWh.
Pri Renaultu so nam razložili, da je prednost takšnega pogonskega sklopa največja možna učinkovitost, tako, ko govorimo o dinamični vožnji kot o manjših izpustih in porabi goriva. Baterija hibridnega clia se polni med vožnjo ob upočasnjevanju, kar pomeni, da ne potrebujemo kabla za polnjenje električne energije in omogoča tudi povsem brezemisijsko vožnjo, povsem na elektriko v določenih razmerah in na določeni razdalji. Inženirji so nam hvalili predvsem njegove samopolnilne zmogljivosti, kar naj bi v praksi pomenilo, da se baterija hitro napolni in predvsem v mestih omogoča čim več križarjenja brez porabljene kapljice bencina. Avtomobil se sicer zažene neslišno, v električnem načinu, pri Renaultu pa so nam povedali, da se je z vozilom v mestu mogoče voziti na elektriko celo do 80 odstotkov časa. To po podatkih francoskega proizvajalca prinaša približno 40-odstotno zmanjšanje porabe goriva v primerjavi z običajnim bencinskim motorjem z notranjim zgorevanjem v mestnem ciklu. Inženirji, s katerimi smo se pogovarjali na štiri oči, so nam dejali, da clio ni počasen polž, ampak izkorišča prednosti elektrifikacije, tudi kar zadeva navor ob pritisku na stopalko za plin in pospešek. Hibridno izvedenko smo na testni stezi tako kot bencinsko in dizelsko že preizkusili, a nas embargo zavezuje k molčečnosti do prvih pravih voženj, na katere bomo morali počakati do mednarodne predstavitve po ženevskem avtomobilskem salonu.
Atmosferski in turbo motorji
Vstopni in najcenejši clio (cene bodo znane v drugi polovici leta), bo atmosferski trivaljnik namenjen tistim, ki največ kilometrov naredijo v mestni vožnji. Kombiniran je s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Izbirati bo možno med dvema različicama, z 49 kilovatov moči (65 KM) in 56 kilovatov moči (75 KM).
Novost je 1,0-litrski prisilno polnjeni trivaljnik (v aktualni generaciji najdemo 0,9-litrski motor). Opremljen je s turbopolnilnikom z električno krmiljenim recirkulacijskim ventilom in izpušnim kolektorjem, ki je delno vgrajen v glavo motorja. V primerjavi z motorjem TCe 90, ki ga nadomešča, so ob manjši porabi goriva moč motorja povečali za nekaj več kot 7 kilovatov (10 KM), prav tako so za 20 Nm izboljšali navor. Trivaljni turbo zmore moč 73 kilovatov (100 KM) in 160 Nm navora že v zgodnjih vrtljajih. TCe 100 bo na začetku na voljo s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Kasneje bo združen z zadnjo generacijo avtomatskega menjalnika X-tronic. TCe 100 motor bo na voljo tudi v različici na utekočinjen naftni plin (LPG).
Za najbolj zahtevne tudi dvosklopčni menjalnik
Bencinski motor za najbolj zahtevne voznike ima oznako TCe 130 GPF. Motor je že dobro znan iz modelov captur, mégane, scénic in kadjar, v clia pa je vgrajen prvič. Zmore 97 kilovatov moči (130 KM) in 240 Nm navora in je kombiniran s sedemstopenjskim dvosklopčnim samodejnim EDC samodejnim menjalnikom z upravljalnimi ročicami ob volanu. V motorni paleti zamenjuje motor TCe 120, ki predstavlja vrh bencinske ponudbe pri aktualni generaciji.
1,5-litrski blue dCi dizelski motor prihaja v dveh različicah, s 63 kilovatov moči (85 KM) in navorom 220 Nm ter 86 kilovatov moči (115 KM) in navorom 260 Nm. Motor je z nadgradnjo s sistemom selektivne katalitske redukcije (SCR) za obdelavo dušikovih oksidov (NOx), skladen z novimi standardi za nadzor onesnaževanja. V kombinaciji z ročnim šeststopenjskim menjalnikom je umerjen za nabiranje kilometrov na odprti cesti in na avtocesti.
Želi biti vodilni na področju asistenčnih sistemov
Novi cllio je konkurentom vrgel rokavico tudi na področju asistenčnih sistemov. Pri Fordu so z novo fiesto pobegnili konkurentom na področju sistemov za pomoč voznikom, zdaj pa želi primat prevzeti Renault s cliom. Nove funkcije, ki jih ponuja, so 360-stopinjska kamera, ki v kombinaciji z 12 senzorji vozniku razkriva vse nevarne objekte okoli vozila, aktivno zaviranje v sili s prepoznavanjem kolesarjev in pešcev.
Clio je naredil tudi prvi odločen korak proti avtonomni vožnji, saj ponuja funkcijo za vožnjo v zastojih. Gre za kombinacijo sistemov, prilagodljivega tempomata s sistemom Stop & Go in pomoč pri ohranjanju vozila na voznem pasu. Sistem je aktiven od 0 do 170 km/h in deluje na vozilih, opremljenih s samodejnim menjalnikom. Na začetku bo torej ob koncu leta na voljo v kombinaciji z motorjem TCe 130. Stalno nadzira hitrost vozila in vzdržuje varnostno razdaljo do vozil spredaj na voznem pasu. Uporaben je tudi v gostem prometu, saj se vozilo v primeru zastoja samo zaustavi in samodejno spelje, ko speljejo tudi vozila pred njim.
Prednja kamera in radar v motorni maski nadzorujeta tako premikajoče se objekte kot označbe voznih pasov (zvezne ali prekinjene). Na cestah brez oznak voznega pasu je aktiven prilagodljiv tempomat. Ko pred nami ni nobenih vozil, ostane aktiven sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu (od hitrosti 60 km/h), kot tudi tempomat. Pri Renaultu pravijo, da sistem izboljšuje udobje potovanja, ni pa to sistem, ki bi nadomeščal voznika, ki mora vseeno držati roke na volanu. Sistem po 13 sekundah sproži opozorilo, če zazna, da voznikova roka ni na volanu. Po dveh nadaljnjih opozorilih se samodejno izklopi po 48 sekundah.
Cena pa z 11.000 na 15.000 ?