CoViD-19 je ustavil človeštvo, po vsem svetu. Poleg negativnih posledic na zdravje, pa je virus prinesel tudi pozitivne stvari za naš planet. Izbruh se je uradno zgodil ob prelomu starega v novo leto v Vuhanu na Kitajskem. Gospodarstvo se je na Kitajskem, kjer se soočajo s prekomernim onesnaženjem zraka ustavilo, posledice, pozitivne pa so bile videti že v mesecu dni, ko je ameriška vesoljska agencija Nasa potrdila občutno nižjo raven dušikovega dioksida. Vzrok naj bi bil zaprtje tovarn. Podobno so zaznavali praktično po vseh večjih mestih na svetu, kjer se je življenje ustavilo. Zaradi močno zmanjšanega letalskega, ladijskega in cestnega prometa se je zmanjšala poraba fosilnih goriv, zaradi zaprtja tovarn se je zmanjšala poraba premoga.
Meritve potekale v Ljubljani
Črni ogljik je zato najprimernejši parameter za spremljanje vplivov lokalnega onesnaženja izpuhov iz zgorevalnih procesov, bodisi ogrevalnih sistemov, industrije ali motorjev vozil za notranje zgorevanje. Meritve črnega ogljika so v času ukrepov CoViD-19 potekale tudi v Ljubljani. Izvaja jih podjetje Aerosol d.o.o. Vodja R&D Dr. Martin Rigler je za zurnal24.si povedal, da so imeli ukrepi pristojnih oblasti v posameznih državah v zvezi s pandemijo CoViD-19 različne vplive na izpuste posameznih onesnaževal. Zadnje raziskave so pokazale zmanjšanje onesnaženja zraka z dušikovimi oksidi in črnim ogljikom na Kitajskem, v Španiji in v severni Italiji v času ukrepov, predvsem zaradi zapiranja in omejenega delovanja tovarn, omejitev gibanja in s tem posledično zmanjšanja prometa.
Problematična promet in kurjenje biomase
Kot je razložil so lahko delci v zraku antropogenega izvora, na katerih koncentracije imamo vpliv, ter ne-antropogenega izvora, kot npr. puščavski pesek, ki smo ga v Sloveniji lahko opazili med 27. in 29. marcem 2020. Črni ogljik je produkt nepopolnega zgorevanja goriv, ki vsebujejo ogljik, torej predvsem fosilnih goriv in lesa. Je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja planeta, saj zaostaja le za ogljikovim dioksidom, obenem pa ima zaradi svoje majhnosti, saj delci prodrejo globoko v pljuča, od tam pa se po krvi prenesejo po celem telesu, in velike specifične površine dokazane negativne posledice na zdravje ljudi in je tudi veliko boljši kazalnik teh nezaželenih vplivov v primerjavi z meritvami koncentracije vseh aerosolov velikosti pod 10 μm (PM10), kar predstavlja standardne meritve v Evropi. Glavna vira črnega ogljika sta promet in kurjenje biomase v manjših kuriščih, ki se jih z meritvami pri več valovnih dolžinah lahko loči.
Kako pri podjetju Aerosol izvajajo meritve črnega ogljika?
Meritve koncentracij črnega ogljika se izvajajo z instrumentom Aethalometer™, vzorči zrak s pretokom 5 litrov na minuto skozi filtrski trak. Nad filtrom je vir svetlobe, pod njim pa detektorji, ki merijo prepustnost svetlobe skozi trak vseskozi med vzorčevanjem s časovno resolucijo 1 minute ali 1 sekunde. Postopno nabiranje ogljičnih aerosolov, ki absorbirajo svetlobo, povzroči postopno padanje optične prepustnosti. Koncentracijo črnega ogljika izračunamo iz sprememb prepustnosti svetlobe z valovno dolžino 880 nm, a ker instrument meri prepustnost svetlobe pri različnih valovnih dolžinah, je možno določiti in karakterizirati prispevke glavnih virov črnega ogljika,t.j. kurjenje lesa in izpuste iz prometa.
Pogled na industrijski obrat sredi Ljubljane.
"V podjetju Aerosol d.o.o. smo specializirani za merjenje onesnaženja zraka z ogljičnimi aerosoli, še posebej črnega ogljika, in razvoj instrumentov za merjenje le teh," nam je v uvodu povedal sogovornik, ki je podal zanimive izsledke, ki so jih dobili pri meritvah črnega ogljika na več lokacijah po Ljubljani. V okviru projekta »Smart City« ima podjetje Aerosol merilnike postavljene tudi v BTC (Urbano ozadje v industrijskem in nakupovalnem delu mesta) in v Šmartnem (predmestje), kjer so merili koncentracije črnega ogljika dovolj časa pred ukrepi in med ukrepi za podrobno primerjavo in analizo.
Gospodarska rast vplivala na onesnaževanje
Po besedah Riglerja so meritve v takem obdobju zanimive zaradi dveh vidikov. Prvi je zaradi striktnih ukrepov (omejevanje gibanja, zapiranje tovarn) in je edinstven, saj lahko služi kot naraven eksperiment ter daje smernice, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti, če bi take ukrepe uvedli zaradi podnebnih sprememb. Drugi pa je, da je bil v prejšnji ekonomski krizi začeten razvoj dogodkov podoben, vendar bolj postopen. Na začetku se je raven emisij onesnaževal zaradi ohlajanja gospodarstva zmanjšala, a je v letih kasneje sledilo opazno poslabšanje, "saj smo kasneje bolj začeli uporabljati cenejše vire energije, kot sta premog in les. V kombinaciji s hitro gospodarsko rastjo v nekaterih delih sveta, so se koncentracije onesnaževal močno povečale v primerjavi z obdobjem pred recesijo."
V Ljubljani posebni pogoji
Zanimalo nas je, ali so med izolacijo Ljubljančani dihali bolj čist zrak kot pred epidemijo? Rigler pravi, da je treba upoštevati specifiko posameznih mest ter ugodnih vremenskih razmer (npr. v večjem delu Evrope v marcu in aprilu). Ljubljana je po njegovih besedah posebna, zato so bili rezultati drugačni kot v podobnih študijah po svetu, kjer so se koncentracije delcev in dušikovih oksidov zmanjšale v času striktnih ukrepov zaradi pandemije CoViD-19.
"V Ljubljanski kotlini, s svojo specifično topografijo, ima meteorologija največji vpliv na izmerjene koncentracije črnega ogljika. Izmerjene koncentracije črnega ogljika so se v času ukrepov zmanjšale, a vendar, ko upoštevamo meteorologijo, zmanjšanje koncentracij spet ni bilo tako opazno kot v nekaterih drugih glavnih mestih Evrope," pravi sogovornik in razloži, da je bila v času ukrepov ozračje sorazmerno dobro premešena, bilo je obdobje brez temperaturnih inverzij, od tega kar nekaj dni vetrovnih. "Vse to prispeva k zmanjšanju koncentracij črnega ogljika, saj je regionalno ozadje sorazmerno majhno."
Kurjenje je imelo vpliv na meritve
Rigler pravi, da lahko z upoštevanjem navedenega rečemo, da se je prispevek črnega ogljika s prometa zmanjšal (meritve v BTC-ju), jutranji dvig koncentracij je bil manjši in je trajal manj časa kot v normalnih delavnikih, saj je bil bolj kot ne posledica tovornjakov in drugih komercialnih vozil, ki so zjutraj dostavljali blago, osebnih vozil (prevoz v službo in nakupovanje) je bilo veliko manj. Opaziti je bilo tudi manj lokalnih kratkotrajnih povišanj koncentracij, ki so po navadi posledica večjega števila osebnih avtomobilov.
Pri Aerosolu pa so zaznali zanimiv nočni dvig koncentracij črnega ogljika z naslova kurjenja biomase v manjših kuriščih (BTC kot tudi Šmartno), "kar lahko pripišemo mrzlim nočem s stabilno ozračje ter spremenjenim navadam ljudi, saj so večino časa preživeli doma in za ogrevanje stanovanj uporabljali drva. V pisarnah v središču Ljubljane bi bili isti ljudje priključeni na centralno ogrevanje."
Kolo je zmagovalec korona epidemije
Med pozitivne posledice CoViD-19 lahko štejemo tudi večjo telesno aktivnost prebivalstva. Prodaja in uporaba koles je velikanska, ne samo po svetu, tudi v Sloveniji so enaki trendi. Rigler pravi, da meritve po koncu epidemije še potekajo in potrebno bo nekaj časa, da ugotovijo, kako so se stvari spremenile. "Ne glede na to, je že jasno, da je kolo zmagovalec korona epidemije, kar je korak v pravo smer. Upamo lahko, da bo šlo tudi novo načrtovanje infrastrukture v mestih v to smer. V središčih mest je glavni vir črnega ogljika promet, koncentracije lahko zmanjšujemo s spodbujanjem hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prometa. Naj spomnim, da so se po zaprtju Slovenske ceste v središču Ljubljane koncentracije črnega ogljika zmanjšale za 70%, ob tem pa se ob obvoznih cestah koncentracije niso povečale," zaključuje sogovornik.
