Povabljeni smo bili na nekoliko drugačno predstavitev. Slovensko zastopstvo Scanie, iz katerega pokrivajo tudi trge nekdanje skupne države, nam je omogočilo bližnje srečanje s svojo še vedno skoraj novo serijo G, in to v obliki posebne robustne izpeljanke štiriosnega 4x8 gradbiščnega tovornjaka z dodatno oznako XT.
Pri demo vozilu je šlo za zanimiv prikaz, kako prilagojen je lahko danes moderni tovornjak specifičnim zahtevam neke stranke, in kako tehnično napreden je, da hkrati zagotavlja učinkovit in varen prevoz najtežjih dovoljenih bremen v zahtevnih razmerah ter poskrbi za dobro počutje uporabnika. In seveda za denarnico lastnika, ko ta konec leta opravlja inventuro in izpolnjuje bilance.
Od kje drugačnost?
Scania velja za nekaj posebnega na trgu težkih tovornjakov. Švedska znamka spada sicer pod okrilje skupine Volkswagen, v kateri je tudi nemški MAN, vendar pa so severnjaki tudi pod nemškimi lastniki ohranili tehnično samostojnost. Ta jim omogoča, da lahko sami razvijajo in izdelujejo vse ključne komponente tovornih vozil. To pa je ključnega pomena, da kupcem zagotavljajo najširše možnosti pri izbiri in kombiniranju različnih konfiguracij motorjev, menjalnikov, podvozja in kabin, ki jih pri drugih znamkah na tako raznolik način zlepa ni mogoče spajati. Povedano drugače, bolj kot si želi stranka specifično vozilo, manj konkurentov poleg Scanie zmore izpolniti želje. Na leto proizvedejo okoli 100.000 tovornjakov in avtobusov, kar jih uvršča med največje evropske proizvajalce.
Scania na primer je edini evropski proizvajalec, ki pri novih tovornjakih še vedno nudi znameniti V8 motor, prilagojen zadnjim različicam ekološkega standarda euro 6. In temu motorju se ne nameravajo odpovedati niti v prihodnji generaciji tovornjakov, ki jih bodo že krojila revolucionarna bruseljska pravila glede zahtev po ekonomiji in varnosti. Hkrati pa razvijajo in že ponujajo tudi vse moderne tehnologije, kot so pogon na CNG in elektriko, samovozeča vozila ...
Scania kot vrhunec šoferskih sanj
Če boste na cesti ponoči ugledali močno osvetljen tovornjak, ali pa da je potetoviran s polikavami, potem bo z veliko verjetnostjo šlo za scanio. Gre za eno tistih znamk, ki imajo na cesti malodane kultni status. Vozniki teh švedskih mišičnjakov cenijo predvsem visoko stopnjo udobja med vožnjo in napredno tehnično zasnovo, ki je tipična za Scanie. Pravijo tudi, da je imeti pod seboj na razpolago ob vznožju klanca 450 "konj" pri scaniji ali pri kaki drugi znamki lahko povsem drugačna zgodba, saj imajo zelo pomembno vlogo pri njihovem izkoristku navor, menjalnik in diferencial. Da ne omenjamo njihovega znamenitega V8 stroja, ki ima v najmočnejši različici 730 KM in je tako eden najmočnejših serijskih tovornjakov na svetu.
Tudi v voznih parkih slovenskih prevoznikov so scanie zelo pogoste. Ni malo niti primerov, ko lastnik motivira svoje zaposlene tako, da jim obljubi prehod na Scanijin tovornjak, če se bodo izkazali s pridnostjo in varčno vožnjo.
Scania je nekoč veljala za precej trd tovornjak, v katerem voznik "švica". Danes je zgodba povsem drugačna. Udobje je na nivoju osebnih avtomobilov, volan je mogoče nastaviti povsem pokončno pred voznika, vrteti pa ga je mogoče z mezincem. Še posebej razkošna je serija S, ki zaradi vgrajenega udobja velja za premijski razred tovornjakov.
Marsikateri kupec "ostal" še v Jugoslaviji
Pred nami je stala mogočna scania G 450 XT 8x4, tako imenovani kiper za prevoz na gradbiščih. Na njenem primeru je produktni vodja znamke Bojan Tomić pojasnil kako danes izbrati in kako ne izbrati kamiona, da ti bo ustvarjal maksimalen dohodek. "V glavah marsikaterega domačega prevoznika še vedno prevladuje jugoslovanski model razmišljanja, da se kupuje tovornjake, ki so predimenzionirani. Bolj kot na to, kaj potrebujem sam, se gleda, kaj vozi moj sosed. Če je za njega dobro, potem bo zame tudi."
Tako kupci zahtevajo, da morajo tovornjaki premagati tako strme klance, ki jih pri nas ni, ali pa imeti pogon na šest ali celo osem koles, ki ga v praksi sploh nikoli ne potrebujejo in ga je mogoče tudi nadomestiti na druge cenejše načine, recimo s tehnologijo prerazporejanja pritiska osne mase med tandemskima pogonskima osema s pomočjo zračnih blazin ali pa z izbiro programa za terensko vožnjo.
Po drugi strani pa se slovenski kupci novih gradbiščnih tovornjakov le težko odločajo za zračne blazine pri vzmetenju namesto klasičnih "fedrov", ali pa za diskaste zavore namesto bobnastih, čeprav so prednosti diskov in blazin na dolgi rok zelo široke in pod črto tudi cenejše. Tovornjak je stabilnejši in udobnejši, stroški popravil so nižji, čas, ko je v servisnih delavnicah, pa močno skrajšan. V realnosti pa številni kupci gradbiščnih tovornjakov 80 tisoč in več vrednim vozilom ne privoščijo niti razmeroma poceni vzvratne kamere, ki močno olajša in izboljša varnost vožnje, temveč tudi omogoča spremljanje dogajanja za kesonom iz kabine.
Drug značilen primer slabih praks pri izbiri slovenskega delovnega tovornjaka po Tomićevih besedah so lahko iz tujine uvožena rabljena vozila. "Če pride tovornjak iz povsem ravninske Nizozemske ali po drugi strani iz gorate Švice, je v enem ali drugem primeru lahko povsem neprimeren za slovenske razmere, saj so v tovarni vgradili menjalnik in diferencial s povsem drugačnim razmerjem, kot bi bilo primerno za tukajšnje ceste in razmere. Rezultat so veliki stroški za gorivo, občutek pomanjkanja vleke ter slaba volja voznika in lastnika." Pri rabljenem tovornjaku je treba torej biti pozoren še na vse kaj drugega kot pa pri rabljenem avtu.
Pomemben vsak odvečen in vsak prepeljan kilogram
Po drugi strani pa je posebnost "kiperaja", da je postala tudi v Sloveniji v zadnjih 20 letih to izredno konkurenčna panoga, a tudi precej bolj regulirana, v prvi vrsti z omejitvami in nadzorom nad dovoljeno skupno maso tovrstnih tovornjakov, ki vozijo po cesti. Zato je prav razlika v masi tovora, ki jo lahko en kamion napram drugemu prepelje z eno vožnjo, na dolgi rok postala konkurenčna prednost, na katero bi morali lastniki po Tomićevih besedah dati izredno pozornost že pri konfiguraciji.
Ta mora slediti cilju, da tovornjak s šasijo in nadgradnjo zagotavlja čvrsto, a po drugi strani s preudarno izbiro komponent čim nižjo maso praznega vozila. Za voznika kiperja je namreč najpomembnejši izračun, koliko lahko naloži tovornjak, da ne preseže dovoljene osne in skupne obremenitve.
"Če pri mednarodnih prevozih z vlačilci lastniki gledajo na vsak liter porabljenega goriva, je pri gradbiščnih tovornjakih pomemben vsak dovoljen kilogram."
Zakaj se začetni vložek v blazine in diske izplača
Omenjena scania je bila presek tistega, kar naj bi še tudi po osmih letih, kolikor v povprečju traja uporaba kiperja pri nas, zahteven uporabnik znal ceniti kot učinkovito delovno orodje. Zasnova modularne zgradbe omogoča, da lahko v tovarni neodvisno namestijo različno število osi, kombinacije motorjev in menjalnikov, ter več tipov kabin, od povsem delovne, do nekoliko podaljšane, v kateri lahko voznik na primerno preurejenem prostoru za sedežema tudi leže počiva.
Sama šasija tovornjaka ima zaradi zagotavljanja večje togosti in trajnosti pri stalnem boju z velikimi masami in silami, dvojno letev, kar je še ena Scanijina posebnost. To sicer pomeni nekaj dodatne mase, ki pa jo skušajo kompenzirati na druge načine. Testni tovornjak je imel diskaste zavore in vzmetenje na blazinah. Prav slednje se je med vožnjo tako pri praznem kot z okoli 20 tonami naloženim tovornjakom izkazalo za veliko prednost. Računalnik samodejno uravnava podvozje in s tem preprečuje nagibanje in pretirano tresenje ne glede na to, ali sem se peljal po asfaltu ali gradbišču.
In ko je je velikanski nakladač z žlico sipal v 18-kubični keson iz posebej ojačane hardox pločevine grobi pesek, se tovornjak skorajda ni zazibal, kaj šele da bi zadnji del počepnil. Elektronika je hipno utrdila blazine, hkrati pa se je na voznikovem zaslonu pokazala številčna vrednost obremenitve po posameznih oseh, tako da lahko voznik precej natančno ve za mejo, prek katere ne sme obremeniti vozila, ne da bi sploh zapeljal na tehtnico. Namesto kesona sem si kot nagradnjo na testnem štiriosniku brez težav predstavljal veliko hruško za beton ali nadgradnjo z dvigalom.
Skupna masa tovornjaka z nadgradnjo kesona vred je bila slabih 14,5 tone, kar pomeni, da bi zaradi štiriosovinske zasnove nanj naložili še dobrih 17 ton razsutega tovora, da ne bi presegli meje 31 ton. Zaradi meje posamezne osne obremenitve je sicer dovoljena teža še nekaj manjša.
Speljevanje polno naložene scanie G 450 v klancu kamnoloma je delovalo nenavadno lahkotno. Robotiziran menjalnik z 12 klasičnimi prestavami in še dvema za plazenje je v režimu za terensko vožnjo pretikal zelo hitro, s tem pa zminimaiziral izgubo navora med prestavljanjem. 13-litrski šestvaljnik z maksimalno močjo 331 kW, ki jih doseže že pri 1.800 vrtljajih, in polnim navorom 2.350 Nm od 900 vrtljajev dalje ni pokazal nikakršnega omahovanja, vozilo je šolsko enostavno potisnil na vrh klanca. Menjalnik, ki se ga upravlja prek velike desne obvolanske ročice, je vse opravil sam, treba je bilo samo poskrbeti za vzdrževanja vrtljajev na primerni vrednosti. Zdelo se je otročje lahko.
Sledil je strm spust po klancu v dno kamnoloma. Scania tu zagovarja še eno posebnost in sicer ne glede na stopnjo zaviranja za razliko od drugih proizvajalcev motorna zavora in retarder delujeta hkrati. "Izhajamo iz stališča, da s tem enakomerneje obremenjujemo vozilo, kar se pozna pri dolgoživosti," je pojasnil Tomić posebnost. Navadnih zavor kljub klancu in inerciji, ki jo je povzročal polno naložen tovornjak s prek 30 tonami, praktično ni bilo treba uporabiti, retarder je ustavljal z navorom 3.500 Nm in močjo kar 500 kW.
V dnu kamnoloma je nastopil čas za prikaz, kako se šasija z obesami znajde v zaostrenem okolju, polnem stopničastih in ozkih prehodov ped kupi peska ter ostrimi skalami. Stopnico na nivojskem prehodu je tovornjak napadel nekoliko z boka. Kabina se je poševno nagnila, pogled v vzvratnem ogledalu pa je zapolnil keson, kar je pričalo, da je celotna šasija v tistem hipu konkretno zvita pod silo teže. V običajnem avtu si takšnega pogleda ni mogoče predstavljati, v poslu kiperjev pa je čisto običajen. Dvojna šasija zagotavlja, da bo takšno vijačenje minilo brez razpok in lomov vse do konca življenjske dobe. Kolo prednje osi je zaplavalo po zraku, delo krmiljenja sta skoraj v celoti prevzeli kolesi druge vrste. Velik odmik tovornjaka od tal ni dovoljeval skrbi o tem, ali bo dno morda podrsalo po grobem terenu. Prav za takšne skrajne pogoje je sicer pri Scaniji zadolžena linija XT, pri kateri je prednji odbijač iz debele pločevine, s pločevino je dodatno zavarovan tudi del med kolesi, svetila, ki na celotnem tovornjaku še najbolj razkrivajo sorodstveno povezavo z MAN-om, pa imajo mrežaste rešetke. Dodatno ojačana so tudi ogledala.
Še malo plina in zadnja tandemska pogonska os scanie je brez težav zrinila gmoto na kolesih prek prepreke na višji plato. Če bi šlo za nohte, ima voznik pred seboj še dve stikali - prvo za vklop blokade diferenciala med obema gnanima osema, drugo stikalo pa v skrajnem primeru blokira še diferenciala na posamezni osi.
Scanio smo pognali še skozi druge pasti. Kljub dolžini se je izkazala za relativno zelo okretno, tudi po zaslugi zelo dobre preglednosti iz voznikovega položaja, saj imajo nove scanie nižjo armaturo, in ozke ter nekoliko nazaj potisnjene A stebričke. Vzvratna vožnja je močno olajšana po zaslugi kamere, ki sliko prikazuje na velikem multimedijskem zaslonu.
Samo delovno okolje je sicer sodobno zasnovano, instrumentalna plošča je delno digitalizirana, parkirna zavora je elektronska. Kupec ima proste roke pri izbiri materialov, tako da je celotna kabina lahko iz mehkih materialov, gotovo pa vsaj v poslu kiperjev veliko primernejši trši materiali, ki se zlahka očistijo. Seveda ne manjka kompresorska pištola za zrak, veliko je odlagališč za predmete in obleko, 12V in 24V priključek za električne porabnike …
Scania G 450 8x4 je v kratkem druženju pustila vtis od prvega do zadnjega vijaka zelo premišljeno sestavljenega vozila, v katerem se zelo vidi odtis okoli 3.000 inženirjev, kolikor jih imajo zaposlene v svojih obratih. Med prevozom tovora po cesti pa je prišla do izraza njena ekonomična plat, saj je v najvišji prestavi vzdrževala najvišjo dovoljeno hitrost pri manj kot 1.000 vrtljajih na minuto. Tudi glede porabe goriva scanie ob primerni izbiri pogonskih sklopov izstopajo iz povprečja. Izvrstno je poskrbljeno za udobje šoferja, tako med vožnjo kot čakanjem. Predvsem pa, da s premišljeno sestavljenimi komponentami brez nepotrebnega pretiravanja lahko izpolnjuje vse tisto, čemur je namenjena.
Škoda kupiti takšen tovornjak v Sloveniji,ko moraš voziti pri takšnih tovorih na pol prazen....