Annika Johnsen
Johansenova je po znanstveni diplomi iz psihologije in magistrski diplomi iz človeških dejavnikov začela ocenjevati uporabnosti sistemov za pomoč voznikom v imenu več nemških proizvajalcev avtomobilov. V začetku leta 2017 se je pridružila podjetju IfeS, kjer zdaj opravlja svojo akademsko kariero in sodeluje z več raziskovalnimi projekti, povezanimi z nadaljnjim razvojem in optimizacijo sistemov pomoči, ki povečujejo varnost v cestnem prometu. Med projekti je tudi Brave. Gre za konzorcij 11 partnerjev iz sedmih držav, med katerimi je tudi slovenski AMZS.
Naša evropska komisarka za transport Violeta Bulc je leta 2016, ko je prvič preizkusila vožnjo s samovozečim avtomobilom, dejala, da je navdušena. Ste nad avtonomnimi avtomobili navdušeni tudi vi?
Mi smo zelo navdušeni. Menimo, da bodo avtonomna vozila prinesla veliko novih izzivov. Trenutno še ni nastopil čas, ko bi lahko govorili o avtonomnih vozilih, pač pa zgolj o polavtonomnih vozilih. To pomeni, da sistemi prevzemajo določene elemente vožnje, še vedno pa zahtevajo, da voznik prevzame nadzor v vozilu v vsakem trenutku, če pride do okvare ali kritične situacije. Navdušeni pa smo nad časom, ko bodo avtonomna vozila postala resničnost.
Bulčeva je dejal, da bodo do leta 2019 avtonomna vozila pripravljena za množično proizvodnjo in bodo vozila po cestah EU. Kje smo trenutno?
Težko je dajati napovedi. Še vedno je pred nami zelo doga pot. Cilj je, da bodo vsi ljudje razumeli, kaj so avtonomna vozila. V resničnosti imamo danes vozila, ki so sposobna avtonomno voziti v zelo omejenih in nadzorovanih področjih. Tudi v določenih pogojih. Menim, da smo od popolnoma avtonomnih vozil oddaljeni še vsaj 15 do 20 let. Google, Volvo in vsi drugi, ki preizkušajo avtonomna vozila na cestah, bodo morali nadaljevati z raziskavami še veliko let, da bodo zmožni varno voziti v vseh vremenskih pogojih. Zdaj se vse premika zelo hitro naprej, a vedno v dobro znanem okolju, v idealnih vremenskih razmerah.
Ali za vas pomeni avtonomno vozilo vozilo brez volana in pedal, ali je avtonomno vozilo lahko tudi vozilo z volanom, ki vozi samostojno, brez pomoči voznika?
Zdaj sistem gradimo korak po koraku. Avtonomno vozilo je lahko tudi avto z volanom. Povsem avtonomno vozilo brez volana pa je še odmaknjeno daleč v prihodnost. Avtomobili bodo imeli še vrsto let volan in pedale. Dokler bo v avtu volan, bo človek odgovoren za vožnjo. Vendar pa stroj še ne zmore razmišljati kot človek. Obstajajo algoritmi, umetna inteligenca, ki jo je treba vgraditi. Zato avtonomna vozila vozijo v omejenem okolju, na avtocesti v enosmernem prometu, v gneči, pri dinamični vožnji in vožnji v križiščih pa je tveganje še preveliko. Prihaja do preveč nepredvidenih situacij. Algoritme za tovrstno avtonomno vožnjo bo treba še razviti.
Kako dobri so današnji algoritmi za sisteme oziroma samovozeča vozila? Kako dobra je sploh umetna inteligenca v vozilih? Prav na podlagi programiranih algoritmov se bo moral avto v trenutku odločiti ali se izogniti oviri in zaviti na levo ter zbitt starko, ali odviti na desno ter povoziti otroka. Me razumete?
To je razprava, ki poteka že nekaj let. Zaključka pa še ni. Če se bo moral avto v primeru trka odločiti in trk ne bo izogiben, bo morala biti tehnologija prvič dovolj dobra, da bo prepoznala, kaj se dogaja na cesti. Zagotovo bo prepoznala razliko med otrokom in odraslim. Drugo pa je ali lahko upravičeno dovoli preživetje otroku in ne starejši osebi? Verjetno bodo tudi primeri, ko bo na levi strani le otrok, na desni pa pet odraslih oseb. Moralna dilema. Ni še usklajene rešitve za te dileme. Tudi v prihodnje je ne bo. Trenutno so algoritmi programirani tako, da avto ostane na svojem pasu in zavira na polno.
Verjetno bo algoritem avtomobilu tudi prepovedal delati prekrške?
Seveda. To bo zagotovo določeno z zakonodajo. Algoritem je narejen tako, da avto ne dela prekrškov. Avto ne sme zapeljati na pešpot ali kolesarsko pot, četudi bi se s tem izognil oviri. V prihodnosti bo na to temo še veliko raziskav. Skupna točka bo razviti algoritem, da bo žrtev kar najmanj. Seveda se v vseh primerih ne bomo mogli izogniti kritični situaciji. Ni pa vedno nujno, da bo prišlo do nesreče. Danes se dogaja, da vozilo obtiči na voznem pasu, voznik v vozilu za njim, četudi po zakonu ne bi smel prečkati polne neprekinjene črte na primer, ko je varno zaobide ustavljeno vozilo in nadaljuje pot. Samodejni avtomobil tega ne bi storil, saj bi mu algoritmi preprečevali storiti prekršek. Zato bo verjetno tudi, ko bodo vozila popolnoma avtonomna, voznik še vedno na neki način lahko posegel v vožnjo. Na primer z glasovnim ukazom. Nedvomno pa je, da bodo avtonomni avtomobili sprejemali boljše odločitve kot ljudje in se izogibali trkom.
Prav to poslušamo v povezavi z avtonomnimi vozili praktično od vseh proizvajalcev avtomobilov. Avtonomni avtomobili pomenijo nič mrtvih in težje poškodovanih na cestah. Je to po vašem mnenju sploh realno?
Ne. Ne vemo, koliko manj žrtev bo. V določenih primerih se je nemogoče izogniti trku. Naj navedem primer. Vozite se po podeželju in čez cesto skoči srna. Temu se je nemogoče izogniti. To so dogodki, ki so nepredvidljivi.
Sami ste omenili, da bodo še desetletja na cestah neavtomatizirana vozila. Prišli bomo torej do točke, ko bodo na cestah avtomobili, ki vozijo sami, in avtomobili, s katerimi upravljajo ljudje. Zdi se, da bi lahko prišlo do zelo zmedenih situacij, celo nevarnih …
Zagotovo lahko pride do določenih težav. Lahko povem en primer. Vozim svoj avto, pred menoj pa je avtonomno vozilo. Avtonomno vozilo zazna oviro in zavira na polno. Sama imam slabši reakcijski čas od avtonomnega vozila, zato se bom zaletela v avto spredaj. Če bo avtonomno vozilo razmišljalo, da je za njim avto, ki ga upravlja človek, bo morda zaviralo manj. Ne vemo, kako dolgo bo trajala faza, ko bodo na cestah avtomatizirana in neavtomatizirana vozila. Kot tudi ne poznamo cene avtonomnega vozila. Kdo si ga bo lahko privoščil itd. V idealnem svetu, v katerem so samo avtonomna vozila na cesti, bi bilo lahko.
Pomembna bo verjetno komunikacija?
Seveda. Ljudje v prometu veliko komunicirajo med sabo, lahko samo z gestami rok, obrazne mimike. Pogosto že na ta način razrešijo zaplet na cesti in spustijo koga predse. Komunikacija ima vpliv na vožnjo. Ne vem, kako bodo izvedli komunikacijo med avtonomnim vozilom in vozilom, ki ga vozi človek. Imamo veliko izzivov pred seboj. Enako velja za komunikacijo med pešcem, kolesarjem in avtomobilom. Res lahko nastanejo zapleti v realnem prometu.
Nekatere raziskave so pokazale, da je danes avto 95 odstotkov časa parkiran in ni v uporabi, le pet odstotkov časa pa je na cesti. Nekateri raziskovalci pravijo, da bi, če bi bili avtomobili avtomatizirani in bili stalno v pogonu, potrebovali le desetino vseh današnjih avtomobilov, da bi zadovoljili potrebe vseh po mobilnosti. Kakšne so vaše ugotovitve?
Pričakovati je, da se bo odnos do mobilnosti spremenil. Lahko bo prišlo do scenarija, ko bo več domov delilo en avtomobil, saj bo krožilo, pobiralo in odlagalo ljudi. Če lahko naročimo pico, lahko tudi avto. Sploh, ko bo uporaba avtomobila povezana preko aplikacije, tehnologija pa bo znana. Podobno kot pri Uberju. To ima lahko učinek zmanjšanja avtomobilov na cesti. Po drugi strani pa avto pomeni svobodo, udobje, v avtomobilu bomo lahko delali. Ne bodo ga vsi želeli deliti. Morda bomo celo želeli voziti, to nam bo predstavljalo veselje. Če bo uporaba avta cenejša, ker si ga ne bomo lastili, bodo ljudje raje potovali z avtomobilom kot z avtobusom in ima to lahko nasprotni učinek, torej zmanjšanje uporabe javnega transporta. Težko je predvideti, ali bo na cesti več ali manj vozil. V naslednjih desetletjih bomo dobili jasno sliko, kaj se bo zgodilo.
Menite, da bomo še lastili avtomobile ali bomo sklepali naročniška razmerja, tako kot pri telefoniji?
V Nemčiji mladi nimajo več prevelike želje po lastništvu avtomobila. Predvidevamo, da bo naraščalo število ljudi, ki si bo delilo avtomobil. Spet drugi, sploh tisti, ki jim avto predstavlja prestiž, bodo seveda želeli imeti avtomobil. Avto je statusni simbol, simbol prestiža. Osebno menim, da bo na Zahodu padlo število lastniških avtomobilov, ne bo pa dramatičnih sprememb.
Sami ste omenili, da je avto statusni simbol. Si ne zamišljate, da bodo ravno avtonomna vozila poglobila razlike med revnimi in bogatimi. Kaj pa pravite na boljšo in hitrejšo mobilnost za bogate? Na primer hitrejši pasovi, bolj udobni avtonomni avtomobili …?
Zvito vprašanje. Ne morem si predstavljati, da bi katerikoli politik ali vlada dejala, da lahko avtonomno vozilo uporabljalo vozni pas, rezerviran za avtobuse, tako kot je danes primer s promocijo električnih avtomobilov. Menim, da bi bil to politični samomor. Ko bodo vsi avtomobili avtonomni, bodo enako kakovostni, vozili bodo z enako hitrostjo.
Vendar že pri naročnini na mobilno telefonijo ali internet vidimo, da dobimo za več denarja hitrejši prenos podatkov. Navsezadnje živimo v kapitalizmu.
Seveda bo lahko prihajalo do razlik. Tako kot danes, ko je treba v nekaterih mestih že plačati za hitrejše poti, na primer obvoznico okoli mesta. To je možen scenarij.
Kaj se bo zgodilo z avtomobilsko industrijo? Bomo sploh še potrebovali toliko proizvajalcev vozil? Kdo bo vlekel voz, še vedno tradicionalne znamke?
Mi smo znanstveniki in se ukvarjamo z javnim mnenjem. Ljudje so bolj naklonjeni tradicionalnim avtomobilskim znamkam. Njim še vedno bolj zaupajo razvoj avtonomnih vozil. Ljudje so pripravljeni kupiti avtonomni avtomobil od tistih, ki jim zaupajo. Avtonomna vozila ne pomenijo konca klasične avtomobilske proizvodnje, ki pa se bo morala prilagoditi času in potrebam ljudi. Ne bomo videli velikega usipa med avtomobilskimi proizvajalci. Večji prepih bo pri elektormobilnosti.
Stališče AMZS do samodejne vožnje
V Avto-moto zvezi Slovenije podpiramo razvoj samovozečih vozil. Prepričani smo, da bodo pomembno prispevala k večji prometni varnosti – manj bo prometnih nesreč, še zlasti tistih, z najhujšim izidom –, in k bolj tekočemu prometu. Samovozeča vozila bodo zagotovo pomagala tudi pri uresničevanju pravice do mobilnosti ranljivejših skupin, npr. invalidov in starejših voznikov. Sodobni asistenčni sistemi oziroma varnostni pripomočki, kot so sistemi za samodejno uravnavanje hitrosti in varnostne razdalje, za opozarjanje na pešce in kolesarje, za samodejno zaviranje pri majhnih hitrostih, za opozarjanje na zapuščanje voznega pasu, za prepoznavanje utrujenosti, za pomoč pri parkiranju ali samodejno parkiranje, za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, za prepoznavanje prometnih znakov itd., ki so že danes del opreme novejših vozil, so vsekakor dobrodošli za vse voznike, za starejše pa še posebej.
Tovrsten razvoj prinaša s sabo številne tehnične in druge izzive, s katerimi se je treba soočiti, če želimo, da bo uporaba vozil s sodobnimi asistenčnimi sistemi varna – resničen razmah avtonomne vožnje zahteva spremembo zakonodaje, prilagoditev prometne infrastrukture, določitev pravne odgovornosti ob prometnih nesrečah in številne druge spremembe na področju osebne mobilnosti. Ključno pa seveda je, da bodo sistemi avtonomne vožnje ves čas delovali brezhibno in stoodstotno zanesljivo, ne glede na okoliščine in morebitne moteče dejavnike. Le na ta način se bomo lahko na zadnjem sedežu avtomobila brez voznika vozili – varno.
Vse te novosti zahtevajo izobraževanje in usposabljanje voznikov, da bodo znali pripomočke in sisteme, ki so vgrajeni v vozila, varno uporabljati. Zato bomo v AMZS s svojimi strokovnjaki budno spremljali razvoj in skrbeli za ustrezno informiranje in izobraževanje naših članov ter širše javnosti. Dokler samovozečih avtomobilov še ne bo na trgu, bo torej AMZS svojo pozornost namenil spoznavanju uporabnikov z najrazličnejšimi asistenčnimi sistemi oziroma varnostnimi pripomočki, ki jih avtomobilski proizvajalci že vgrajujejo v vozila, tudi z namenom spodbujanja njihove uporabe – ti sistemi namreč pripomorejo k udobnejši in varnejši vožnji, z bistveno manjšim tveganjem za nastanek prometnih nesreč.
Vse gre v to smer, da bi se ljudje odvadili mislit, da bi živeli na avtopilotu. Vprašanje, če se to da. Ali jim bodo šle bedarije po glavi (nasilje, kriminal) ali bodo postali apatični, pa bo elita odločala o vsem. Kdo bi vedel.