Za nami je prva polovica leta prodaje vozil na slovenskem trgu. Nadaljuje se rast, čeprav se je v zadnjem mesecu nekoliko umirila. Celo nekaj manj registracij je bilo v juniju kot v enakem odboju pred letom dni.
Res je. Trg novih osebnih vozil je v Sloveniji lani zrasel za 11 odstotkov. Statistično registriranih je bilo slabih 71 tisoč vozil, vendar je treba vedeti, da vsa ta vozila na koncu ne ostanejo v Sloveniji. Mazda je imela lani enako 11-odstotno rast, registriranih je bilo 1231 vozil, s to razliko, da prav vsa Mazdina vozila ostanejo na našem tržišču. Prvo polletje letošnjega leta je trg sicer statistično nekoliko manjši, a še vedno s skoraj 7 odstotno rastjo. Pri Mazdi v prvih šestih mesecih beležimo desetodstotno rast prodaje, registriranih je bilo 728 vozil. Tudi letos ob koncu leta pričakujemo, da bo rast enaka dosedanji, torej 10 odstotna, saj načrtujemo prodati 1350 avtomobilov. V zadnjem obdobju opažamo, da se kupci naših vozil odločajo za nakup bolje opremljenih vozil, v katerih ne smejo manjkati varnostno-asistenčni sistemi.
Ali lahko vseeno po juniju sklepamo, da se prodaja vendarle umirja ali ne?
Na podlagi enega meseca ne moremo soditi o tem. Kvote vozil namreč dobivamo kvartalno v letu, kar zagotovo vpliva na to, da je lahko en mesec registriranih več vozil, drugi pa manj. Trg se ne umirja.
Zdi se mi, da zaradi svetovne gospodarske krize, ki je nastopila leta 2008, vsi vseskozi čakajo novo krizo. Ste kljub rekordni rasti v prodaji, dobrim gospodarskim kazalcem, vseskozi tudi malo previdni zaradi izkušnje, ki se je končala šele pred nekaj leti.
Za zdaj smo še vedno v obdobju gospodarske rasti. Tako v tujini kot lokalno. Naš trg in avtomobilski sektor raste. Iz zadnje krize smo se nekaj naučili. Prva ugotovitev je, da ko se enkrat v svetu nekaj začne, pride k nam z letom ali letom in pol zamika. Mi smo spoznali, da je v obdobju krize za preživetje trgovcev zelo pomemben servis. To pomeni, da, če že ne moremo prodati več vozil, kot bi si jih želeli, moramo biti pripravljeni, da bi krizna leta čim bolje preživeli s poprodajo, torej dobrim servisiranjem in vzdrževanjem vozil. Za lojalnost na servisu pa je zelo pomembna izkušnja stranke v vseh teh letih, ko vzdržujejo vozila pri nas. Pri Mazdi se s tem veliko ukvarjamo in smo tudi v evropskem merilu, kar zadeva Mazdo v samem vrhu. To se kaže v zelo visoki lojalnosti slovenskih lastnikov mazd na servisu.
Imate podatek, koliko stara vozila v povprečju vozijo pri vas na uradni servis?
Gre za vozila, stara tudi 10 let, in več, čeprav velja, da z leti lojalnost na servisih pada. Se pa pozna, da vozniki tudi po petem servisu, ko vozilo navadno ni več v garanciji, vse pogosteje še vedno pripeljejo na pooblaščeni servis.
Imate kakšen nov produkt, da obdržite tudi starejše mazde na servisu?
Imamo program za starejša vozila od petih letih, ki omogoča različne ugodnosti, predvsem pa imamo dodelane standarde, na kakšen način se ukvarjamo s strankami. Od digitalizacije, predvsem pa oseben sprejem, da se sprejemnik individualno posveti stranki, da skupaj pregledata vozilo in se dogovorita, kaj se bo opravljalo pri popravilu vozila. Zelo pomembno je, da stranka vnaprej ve, kakšna bo cena popravila in koliko časa bo popravilo trajalo. Za relevantno se je izkazalo tudi to, da stranka dobi brezplačno nadomestno vozilo. Včasih smo na servisu čakali v vrsti, danes pa točno veš, ob kateri uri bo sprejem vozila, na katerem te bo pričakal primeren sogovornik, ki pozna zgodovino tvojega avtomobila.
Ko sva se nazadnje takole pogovarjala leta 2015, je imela Mazda najmlajšo modelsko kolekcijo vozil. Zdaj, dobra tri leta kasneje čakate na zamenjavo generacije. V tem času nekih novosti razen prenov modelov ni bilo. Je težje prodajati vozila, ki so že nekaj let na trgu, kot, če imaš v paleti povsem sveže modele?
Ne glede na to, da imamo relativno staro paleto vozil, zadnjih pet let in pol lokalno beležimo rast prodaje. Letos bomo prodali več kot še enkrat več vozil kot leta 2013. Treba je delati na ugledu blagovne znamke, v to vsako leto vlagati sredstva, da lahko potem žanješ v boljši prodaji.
Kljub večkrat omenjeni rasti nad avtomobilsko industrijo v zadnjih letih vseskozi visijo afere, kot je dizelgate, ki je močno vplival na strožje emisijske predpise in v zadnjem času tudi grožnje o carinskih vojnah. Se našteto kakorkoli pozna pri prodaji vozil?
Rekel bi, da ne. Če pogledamo kakšno znamko, ki je bila vpletena v afere, lahko ugotovimo, da prodaja poteka še bolje kot prej. Nov je WLTP cikel merjenja emisij in porabe, na katerega pa smo se pri Mazdi pripravili že pred časom, zato je celotna Mazdina paleta vozil že homologirana v skladu z novim testnim ciklom porabe. Mazda je novo generacijo pogonskih motorjev Skyactiv zasnovala za čim nižjo porabo goriva v realnih pogojih uporabe. Posledično smo tudi po testiranjih s testnim ciklom WLTP izjemno konkurenčni.
Ali kupci v prodajnih salonih postavijo vprašanje, ali bo avto porabil toliko goriva, kot piše na vašem oglasu?
WLTP do sedaj še ni imel takega vpliva, da bi kupci to spraševali, so pa le-ti vse bolj osveščeni in se bodo pojavljala tudi tovrstna vprašanja. Mi smo na to pripravljeni, saj imajo Mazdina vozila že zadnjih nekaj let podobno porabo na cesti, kot je deklarirana. Zato želimo, da se tudi stranke pri testiranju vozil same prepričajo o tem pred nakupom avtomobila.
Mazda je globalno gledano mala znamka. Večina znamk je povezanih v velike koncerne. Bo Mazda tudi v prihodnje zmogla operirati tako neodvisno, kot počne zadnje desetletje?
Mazda tudi globalno beleži rast prodaje. Prodaja je bila v preteklem poslovnem letu celo rekordna z nekaj več kot 1,6 milijona prodanimi vozili. Tovarna vseskozi povečuje kapacitete, med zadnje naložbe pa sodi skupna tovarna s Toyoto. Mazda za zdaj ostaja samostojna in se ji je kot taki v tem trenutku lažje prilagajati položaju na trgu.
Nadaljuje se rast prodaje SUV vozil oziroma križancev. Mazda ima v Evropi v svoji paleti dva modela CX-3 in CX-5, nekatere znamke imajo še več adutov, tudi po tri, štiri. Lahko pričakujemo nove modele pri Mazdi, v ZDA ima še večje modele?
Na našem trgu je letos razred SUV vozil zrasel za 20 odstotkov. Mi z modeloma CX-3 in CX-5 dosežemo več kot 50 odstotkov vse prodaje v Sloveniji. Glede na to, da pokrivata različne vrste kupcev, CX-3 manjši do srednji razred in CX-5 večji razred, je to dovolj. Ob prihodu novih modelov pa bosta v trendu ostalih zrasla tudi omenjena dva modela. V ZDA imajo še večje modele in bodo z novo tovarno dobili še kakšnega večjega. Za Evropo pa za zdaj podatkov o tem ni.
Zdi se mi, pa to ni zgolj moje mnenje, da se Mazda korak po korak premika k premium razredu. Pravzaprav danes tja želi večina znamk, ki smo jih imeli dolgo za „ljudske znamke“. Kako slovenski kupci sprejemajo znamko Mazda?
Mazda sama sebe ne želi pozicionirati kot premium blagovno znamko. Že dejstvo, da naši kupci kupujejo bolj opremljena vozila, priča o tem, da nas očitno sami pozicionirajo v bližino premium znamk. Prav tako nas novinarji na testih vozil vedno bolj pogosto primerjate s premium znamkami. Sami se s tem ne obremenjujemo.
Danes ni nič nenavadnega, da avto B razreda stane tudi 20 ali pa 25 tisoč evrov. Sploh zato, ker najdemo v malih kombilimuzinah podobno opremo in sisteme kot v vozilih najvišjega cenovnega razreda. Bodo pripravljeni slovenski kupci za mazdo2 v prihodnje odšteti več denarja, še posebej, ker želi Mazda vso varnostno opremo ponuditi že v osnovnih paketih opreme?
Očitno bodo. V zadnjem obdobju opažujemo, da prav v vseh razredih vozil prodajamo bolje opremljene avtomobile. Kot kaže, gre tudi pri nas trend v tej smeri. Morda ne ravno v B razredu za 25 tisoč evrov, ampak od cene 16 tisoč navzgor postaja praksa tudi za razred manjših kombilimuzin.
Je težava Mazde, da njeni lastniki zelo težko prodajo svoje avtomobile. S tem mislim, da so zelo navezani in jih imajo dolgo časa pri sebi, preden se odločijo za menjavo za novo vozilo? Težko je namreč pri nas kupiti mazdo mlajšega letnika.
Velikokrat slišimo od svojih strank, ki so kupile rabljeno mazdo, da je ponudba na trgu zelo skopa in so morali na ustrezno vozilo čakati precej časa. Glavni vzrok je zagotovo v dejstvu, da je na trgu zaradi zadovoljstva lastnikov z našimi vozili, fluktuacija le-te manjša. Posledično Mazdina vozila zaradi tega ohranjajo visoko tržno vrednost skozi daljše obdobje.
V Sloveniji imate devet prodajnih salonov. Je to dovolj?
Mazda ima trenutno 11 pooblaščenih serviserjev, devet izmed njih jih izvaja tudi prodajo novih vozil. Letos smo uspešno dodali še pooblaščenega podajalca v Novem mestu. To je dovolj. Prisegamo na strategijo, da imamo enega prodajalca na regijo, z izjemo Ljubljane, kjer imamo dva. Tako trgovcem omogočamo lažje preživetje, hkrati pa se lahko osredotočimo na kakovost storitev in lažje zagotavljamo strankam pozitivno izkušnjo tako v nakupnem procesu kot kasneje pri vzdrževanju vozil. Po Mazdinem merjenju zadovoljstva strank smo v zadnjem letu na obeh področjih v vrhu Evrope, kar rezultira v visoki lojalnosti strank. Nam pa daje potrditev, da smo na pravi poti in nas motivira, da skrbimo za nenehno izboljševanje.
Pred kratkim je bil sklenjen sporazum med EU in Japonsko po ukinjanju 10-odstotnih carin na uvožene japonske avtomobile in 3-odstotnih carin na avtomobilske dele. Kaj bo to prineslo japonskim proizvajalcem vozil v Evropi in Sloveniji?
Sporazum naj bi stopil v veljavo v prihodnjem letu. V avtomobilskem sektorju bo sedem let predhodnega obdobja do popolne odprave carin, ki so v tem trenutku 10 odstotkov na transakcijske cene vozil. Trenutno še nimamo podrobnejših informacij, kako bo to vplivalo na poslovanje. Je pa treba vedeti, da se maloprodajne cene vozil oblikujejo neodvisno od carin in se razlikujejo od trga do trga. Celotna proizvodnja japonskih vozil za EU ni na Japonskem, tako, da se to ne bo bistveno poznalo na prodaji v Evropi. Večji vpliv na prodajo vozil ima medvalutno razmerje oziroma vrednost japonske denarne valute jena proti evru, ali jena proti dolarju kot pa carine.
