Kranj ni edino mesto, ki se spopada s številčnim priseljevanjem tujcev. Po besedah Matjaža Rakovca (SD) je kranjska občina v zadnjem mandatu opozarjala na to problematiko, saj morajo občine delovati skladno z zakonodajo, ki je ne sprejemajo one, ampak država. Na priseljevanje tako nimajo vpliva, se pa soočajo s posledicami, izpostavlja Rakovec: »Pokojni župan Velenja Bojan Kontič je že pred približno desetimi leti z naslova priseljevanja alarmantno pismo na vlado, pa se ni nič zgodilo. Občine ne izdajamo dovoljenj za bivanje, saj ne občina ne župan nimamo nikakršnih pooblastil za to. Takšna dovoljenja so v pristojnosti upravnih enot, ki sodijo direktno pod ministrstva, občine pa zakonodajno sodimo pod lokalno samoupravo. Ker je Mestna občina Kranj v isti stavbi kot Upravna enota Kranj, ljudje vidijo pred vhodom v stavbo tuje državljane, ki čakajo v vrsti, in zmotno mislijo, da čakajo za občino,« opozarja Rakovec. Kot pravi, je treba posledice povečanega priseljevanja reševati sistemsko, s spremembo zakonodaje. »V našem mandatu smo prevzeli aktivno vlogo pri urejanju priseljevanja tujcev v Kranj skozi predloge in pritisk na državo. Ustanovili smo posebno komisijo. V njej so sodelovali predstavniki institucij, ki imajo s tujci po prihodu v Slovenijo največ opravka in strnili izkušnje.«

Občine imajo zaradi priseljevanja po besedah Rakovca veliko izzivov predvsem na področju šolstva in zdravstva. »Otroci ne znajo slovenskega jezika in kadar jih je več v razredu, motijo pouk, saj ne zmorejo slediti. Naš predlog je šel v tej smeri, da bi naredili posebne enoletne pripravljalnice. Kdor slovenščine ne obvlada dovolj, bi šel skozi to pripravljalnico, poleg jezika spoznal slovensko kulturo, obenem pa tudi v šoli sodeloval pri predmetih, kjer ni toliko potreben slovenski jezik, kot so recimo matematika, likovna in športna vzgoja, da bi se priseljenci vseeno socializirali z otroci, ki govorijo slovensko. Velik problem je tudi pri obisku zdravnika, kadar ljudje ne razumejo jezika in se težko sporazumejo z zdravstvenim osebjem. Kot sem govoril z odgovornimi na Ministrstvu za zdravje, gre tukaj za vseslovenski problem zdravstva priseljencev. To postaja kar veliko breme za slovenski proračun. Zadeve želimo urediti tudi zato, ker konec koncev tu potrebujemo delovno silo. Konkretno dobivam prošnje predvsem od gradbenih in proizvodnih podjetij, ki nujno potrebujejo delavce, in seveda brez tujih delavcev ne bo šlo. Urediti pa je treba področje tudi zato, ker je med priseljenci veliko takšnih, ki želijo pošteno in tvorno prispevati v našo družbo, se prilagajajo, a ravno izkoriščanje socialnih transferjev in ne-prilagoditev njihovih določenih rojakov meče slabo luč na vse.«  Prejšnji vladi in Državnemu zboru je Mestna občina Kranj tako poslala 24 predlogov za izboljšanje zakonodaje, ki bi omejili priseljevanje oseb iz tako imenovanih tretjih držav in preprečili morebitne zlorabe pri prijavah bivališča ter pridobivanju socialnih transferjev. »Zadeva je šla obravnavo in lani spomladi so tako sprejeli nekaj pomembnih sprememb zakonodaje na tem področju, nekatere tudi v skladu s predlogi MOK oziroma posvetovalne komisije. Naša država je sicer s svojo zakonodajo postala izhodišče za marsikaterega delavca Zahodnega Balkana, ki išče boljše življenje v schengenski Evropi. Državna zakonodaja tako priseljevanje omogoča. Zato smo vladi že večkrat predlagali spremembo zakonodaje, s katero bi naslovili s tem povezane težave. Nazadnje smo predsedniku vlade pisali oktobra letos. Tako kot je prav in pošteno do vseh vključenih strani. Brez sovraštva do ljudi, ki izven svoje domovine iščejo boljše priložnosti za življenje in želijo biti produktiven del družbe, a neizprosno do tistih, ki te ljudi izkoriščajo, ali tistih, ki namerno izkoriščajo naš sistem,« zaključuje Rakovec.

Igor Velov (Lista za razvoj Kranja) pa izpostavlja, da je župan član Sosveta načelnika upravne enote. »Tam je polje za sodelovanje in usmeritve. Problem v Kranju je ta, da nekateri tujci tukaj najhitreje pridobijo dokumente. Zato se jih s tem privablja hitreje in več kot drugje. Ta drugi del pa bi morali rešiti na nivoju države. Ker je veliko tujcev, je pritisk na najemniška stanovanja. Tako mlade domače družine ne rešijo strehe nad glavo,« opozarja Velov.

»Na problematiko je treba gledati širše. Predvsem pa problem rešiti povezano, tudi z drugimi regijami in Evropsko unijo,« pravi Aleksander Svetelj (Več za Kranj).

»Problematika priseljevanja tujcev v Kranju je pereča predvsem zato, ker je tako številčno, da se pojavlja problem absorbiranja množice s strani lokalnega okolja in prilagoditve slednjemu, kar bi se moralo sovpadati s kulturnim okvirom, učenjem jezika itd. S takšnim priseljevanjem se vzpostavlja svojevrstna getizacija, v kateri se slabo počutijo tako lokalni prebivalci, kot tudi priseljenci, ki so velikokrat sami šibki členi v verigi izkoriščanja s strani delodajalcev. Tisti, ki ostanejo nekaj časa, seveda poskrbijo tudi za združitev družine in njeno preselitev v Kranj, ta pa je zaradi brezposelnosti enega od staršev največkrat prejemnik visokih socialnih transferjev, med tem ko drugi starš v želji po višjem zaslužku odide na delo v druge evropske države. Otroci, ki ostanejo v Kranju, so največkrat prepuščeni sami sebi in zopet izolaciji znotraj svojega matičnega kroga ljudi, kjer se počutijo najvarneje in najlagodneje. S tem se vzpostavlja obojestranska bariera med lokalnimi prebivalci in priseljenci, malo pa se stori za sobivanje in prilagoditev slednjih lokalnemu okolju,« pa opozarja Zoran Stevanović (Resni.ca). Kot pravi, se v predvolilnem času velikokrat poudarja, da dovoljenja za bivanje izdaja upravna enota, ki je v domeni države in ne občine. »To je res, vendar župan lahko pri tem naredi ogromno bodisi v eno, bodisi v drugo smer prek različnih formalnih in neformalnih vzvodov. Velikokrat se npr. pojavlja primer, ko je na enem naslovu prijavljenih na desetine in celo preko sto oseb, ki pa morda sploh ne delajo in živijo v Sloveniji. Občina je lastnica komunale, naj torej poskrbi, da lastnik plačuje komunalo za tolikšno število oseb. Poudarimo, da imajo vsi tujci, s stalnim bivanjem v Kranju, tudi pravico voliti na lokalnih volitvah, zato aktualnemu županu Rakovcu zelo ustreza, da je množičnost priseljevanja čim večja, saj je tudi sam pred volitvami sklenil pakt z nekaterimi vodilnimi ljudmi v verigi priseljevanja v zameno za določene ugodnosti, o čemer pričajo tudi slike pod tujimi zastavami, ki krožijo po spletnih omrežjih. Sam pa bom kot župan tretje največje občine v Sloveniji vršil ves čas formalni in neformalni pritisk na ustrezne odločevalne organe v državi, da se poskrbi za ustrezno zakonodajno rešitev, ki bo izpostavljeno problematiko naslavljala boljše in reševala nastajajoč problem,« dodaja Stevanović.

Da imajo občine zelo omejene pristojnosti na področju urejanja priseljevanja in tujcev in je treba občanom to tudi iskreno povedati, pojasnjuje tudi Srečko Barbič (Gibanje Svoboda). »Sam sem prepričan, da je vloga lokalne skupnosti tistim tujcem, ki pridejo v naš kraj z namenom, da bodo tu živeli in postali del naše skupnosti, pri tem pomagati. Ponuditi jim moramo možnost, da se naučijo naš jezik in vključijo v vsakodnevne dejavnosti. Raznolikost nas bogati in sobivanje je mogoče. Po drugi strani pa je potrebno za primere, ko tujci izkoriščajo sistem, na to opozoriti državne institucije. Samo te so pristojne izvajati nadzor in v primeru kršitev ukrepati. Sam kot posebej nedostojno vidim ravnanje tistih pohlepnih posameznikov, ki v ljudeh, ki iščejo boljši jutri, vidijo le poceni delovno silo, s katero trgujejo. To privede do primerov, ko je na istem naslovu prijavljenih več 10 ljudi, ki dejansko delajo po raznih držav, tu le uveljavljajo pravice. To so zlorabe, ki jih moramo preganjati. Do ljudi pa se vedimo dobrohotno, postavimo se v njihove čevlje in bodimo odprti,« pravi Barbič.

»Zavedam se, da kot župan nimam posebno velikega vpliva na priseljevanje tujcev v Kranj, saj migracijsko politiko določa državna zakonodaja,« je prepričan tudi Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije). Ob tem pravi, da bo kot kranjski župan povezal vse akterje s tega področja, in sicer Zavod za zaposlovanje Kranj, ki izdaja delovna dovoljenja, Upravno enoto Kranj, ki izdaja dovoljenja za delo in prebivanje, Center za socialno delo Kranj, ki ugotavlja upravičenost do socialnih transferjev ter Policijsko enoto za izravnalne ukrepe, ki nadzoruje bivanje tujcev pri nas. »Seveda je potrebna tudi kontrola nad bivanjskimi razmerami tujcev pri nas. Le z doslednim spremljanjem in nadzorom nad priseljevanjem bomo preprečili vse nepravilnosti, ki se sedaj dogajajo in izkoriščanje Slovenije kot socialne države. Ni dopustno, da so ljudje, ki dejansko sploh ne bivajo v Kranju oz. Sloveniji, prejemniki socialnih transferjev. Da ne bo pomote, ne motijo me tujci, ki dejansko pridejo v Kranj delat in se prilagodijo našemu načinu življenja ter se naučijo slovenskega jezika, motijo me tisti, ki se sprehajajo po Kranju in živijo na račun našega dela,« zaključuje Bajec.

SOOČENJE 2022 Črpanje evropskih sredstev je uspešno, a po nekaterih usmerjeno v napačne projekte SOOČENJE 2022 V stari Kranj je treba pripeljati več obiskovalcev SOOČENJE 2022 Mesto športa in Prešernovo mesto bosta izboljšala svojo pozicijo SOOČENJE 2022 Vsi za več stanovanj, a z različnimi pristopi SOOČENJE 2022 Bo Kranj le dobil sodobno avtobusno postajo? SOOČENJE 2022 Poslovna cona Hrastje za visoko tehnološka podjetja, a ne na plečih okoliških prebivalcev Slovenija Kandidati predstavili žene in može, Kordiš prijatelja, to je povedal SOOČENJE 2022 Ozelenitev potrebna, a drugače zastavljena, trajnostni razvoj pa zelo pomemben SOOČENJE 2022 Pomemben je enakomerni razvoj tako mesta kot podeželja SOOČENJE 2022 Gorenjska bolnišnica sodi v Kranj