Srečko Barbič (Gibanje Svoboda) se strinja z vlaganjem v zeleno okolje: »Ne samo mestnega jedra, ampak zeleno okolje potrebujejo tudi vaške skupnosti na celotnem območju MOK, skupaj z ureditvijo vaških jeder kot stičišče druženja in prešernega življenja,« pravi. Prav tako podpira trajnostni razvoj občine. »V povezavi s trajnostno mobilnostjo, je trajnostna mobilnost nadaljevanje projektov ureditve vaških jeder in komunalne infrastrukture, tako mestnega jedra in vaških jeder, ne more pa biti trajnostna mobilnost postavljena pred zagotovitvijo osnovnih pogojev za bivanje občanov. Trajnostni razvoj pa po našem programu sledi vsem generacijam na vseh ravneh življenja, tako mestnega jedra kot krajevnih skupnosti,« izpostavlja Barbič.
»Zelena mesta so trend in s tem naj se nadaljuje,« pravi Igor Velov (neodvisni kandidat). Glede trajnostnega razvoja, še posebej trajnostne mobilnosti pa je drugačnega mnenja. »E-mobilnost je potrata denarja, kjer služi le zasebni partner v projektu,« je prepričan Velov.
Načrt Matjaža Rakovca (SD) je v osmih letih ozeleniti občino s 1000 drevesi v dveh mandatih, kar mu že uspeva, saj jih bo v prvem mandatu že zasadil skoraj 700. »V Kranju smo v letu 2020 podpisali dokument o zeleni politiki slovenskega turizma in etični kodeks v turizmu, leto pozneje smo na področju turizma prejeli zlati znak, drugi najvišji na lestvici Slovenske turistične organizacije. Leta 2020 smo odprli pot za pešce in kolesarje na Majdičev log. S tem je Kranj dobil najkrajšo javno povezavo med starim mestom, zelenimi površinami in nakupovalnim centrom na Savskem otoku. Urejamo tudi naravni rezervat Bobovek, projektiramo največji park v mestu, dela se bodo predvidoma začela konec leta. Gradimo tudi Park slovenske himne in bomo tako za javnost odprli nekoč degradirano površino tik ob Prešernovem gaju,« pojasnjuje Rakovec. Veseli se tudi uspešnega trajnostnega razvoja, predvsem trajnostnega prometa. »V štiriletnem obdobju smo postavili več novih kolesarnic in avtobusnih postajališč ter nadaljevali z gradnjo kolesarskih površin. Razširili smo mrežo KRSkolesom z vključitvijo novih občin v sistem Gorenjska.bike, v katerega je zdaj povezanih osem gorenjskih občin. Imamo že gradbeno dovoljenje za izgradnjo nadhoda čez državno cesto pri kranjskem pokopališču. Projekt nameravamo realizirati v prihodnjem letu s pomočjo evropskih sredstev. Najpozneje v naslednjih treh letih nameravamo zgraditi še nov most za kolesarje in pešce Pungart–Skalica, pripravljena pa je že tudi dokumentacija za vložitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo mosta IBI–Športni park, medtem ko se z občino Naklo dogovarjamo za vzpostavitev povezave za pešce in kolesarje med Spodnjo Besnico in Okroglim. Ob koncu leta 2020 smo začeli projekt E-mobilnost, leto pozneje je MOK prejela nagrado za najboljšo e-mobilnostno mestno občino v državi. Lotili smo se menjave voznega parka MOK in nekaterih javnih zavodov z e-vozili ter postavitve e-polnilnic zanje, prav tako postavljanja javnih polnilnic in sončnih elektrarn na strehah javnih stavb ter nameščanja baterijskega sistema za shranjevanje električne energije v stavbi MOK. S pomočjo sredstev Eko sklada bomo izvedli še nakup osmih e-avtobusov za mestni promet. Ob tem bomo postavili še e-polnilnice za avtobuse na treh lokacijah. Evropska komisija pa je Kranj izbrala tudi v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Naslednji korak je oblikovanje celovitega načrta za podnebno nevtralnost na vseh področjih – od energetike do toplotne izolacije stavb, ravnanja z odpadki do prometne preobrazbe –, vključujoč investicijske načrte,« izpostavlja Rakovec.
»Kranj je pod oblastjo Rakovca zajela tako imenovana parkomanija, ki pa dejansko ne ponujajo nič posebnega,« pa odgovarja Zoran Stevanović (Resni.ca). »Naša ideja je zgraditi ustrezen tematski park, namenjen otrokom in družinam, ki bi jim ponujal možnost razvedritve in oddiha. Otrokom bi bil na voljo širok spekter igral in gibalnih rekvizitov, občasne prezentacije predstav in drugih aktivnosti v živo, starejšim pa možnost, da se okrepčajo ob ustrezni gostinski ponudbi. Pri tem bi ustrezno uporabili tudi izredno naravno danost – kanjon Kokre in hkrati povezali »mrtvi žep« Pungarta ter tako mestnemu centru zagotovili tudi večjo pretočnost in obisk,« pravi Stevanović. Trajnostna mobilnost je po njegovih besedah nekaj, kar bodo v prihodnje morala sledila vsa mesta. Ob tem pa izpostavlja, da je treba vlagati v projekte, ki imajo dejansko neko uporabno vrednost za občane in tem dati prioriteto. »Težko je govoriti o trajni mobilnosti, hkrati pa imamo že desetletja »začasno« avtobusno postajo v obliki dotrajane pločevinke. Mobilnost mora biti zastavljena tako, da spaja vso potovalno infrastrukturo v neko uporabno vozlišče, kjer je uporabniku ene storitve brez velikega napora na voljo uporaba tudi druge storitve. Seveda pa mora biti prisoten nek logični vrstni red prioritet, od najpomembnejše do bolj postranskih. V Kranju je pod sedanjo oblastjo moč čutiti drugačen vtis: gradijo se neki razdrobljeni projekti med tem ko nimamo nekega konkretnega temeljnega vozlišča in jasnih prioritet,« še dodaja Stevanović.
Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije) poudarja, da ni nič narobe, da ozelenimo svoje bivanjsko okolje s sajenjem dreves, parki in zelenjem. »Sam veliko prostega časa preživim v naravi in tudi na svojih potovanjih raje obiščem kraje, kjer je več zelenja in kjer je več stika z naravo. Vendar mora imeti ozelenitev mest jasen koncept, ne pa da se tega lotevamo kar povprek, brez nekega načrta. Poglejmo samo primer Parka vrednot ob parkirišču pri Stari Savi ali Parka La Ciotat, ki so ga dejansko zabetonirali in vanj postavili Prešernove sodobnike, ki s Kranjem nimajo nobene povezave,« pravi Bajec. Ob tem pa se mu zdi pomembno, da ima v načrtu razvoja Kranja trajnost visoko prioriteto. »Mesto moramo razbremeniti prometa, vzpodbujati uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja, peš hoje. Blizu so mi tudi električna vozila. Kranj ima tudi še velik potencial na področju sončnih elektrarn, javni objekti, ki imajo ustrezno lego, bi morali biti v čim večji meri samooskrbni z elektriko. Vse to zmanjšuje ogljični odtis in ustvarja zdravo okolje za bivanje in življenje v Kranju.«
»Zeleno okolje zagotovo pozitivno vpliva na človeka. A samo od zelenja se živeti ne more. Kranj potrebuje gospodarski in infrastrukturni pospešek,« izpostavlja Aleksander Svetelj (Več za Kranj). »Podpiram tudi urejanje in gradnjo kolesarskih stez, ki bodo zagotovile še več varnosti za kolesarje. Še posebej imam tu v mislih mlade, ki jih moramo h kolesarjenju in tovrstni mobilnosti neprestano spodbujati. Program KRsKOLESOM, ki se je izvedel v mandatu stranke Več Za Kranj, je fantastičen in možnosti za razvoj in širjenje so še vedno velike. Na tem bomo delali še naprej,« pravi Svetelj in dodaja, da pri tem ne smemo pozabiti na pešce, »saj je v naši občini kar nekaj predelov, kjer je njihova varnost ogrožena, možnost gibanja pa še precej omejena. Točk in predelov, kjer ni poskrbljeno za možnost dostopa ali gibanja invalidov, je preveč, in to v je v sodobnem času, v katerem živimo, popolnoma nedopustno.«