Če bi si radi omislili zmogljiv priključno hibridni SUV s štirikolesnim pogonom,vam v Evropi ne manjka izbire. A ta bo kmalu še večja, saj prihaja Mazdina novinka z oznako CX-60.
Pri Mazdi računajo, da jim bo novinka precej pomagala k vzpostavitvi prodajnih številk pred koronsko krizo ali celo povečanje prodaje. Če so namreč pred krizo v Evropi letno prodali od 220 do 260 tisoč vozil, so jih leta 2020 komaj 150.000, lani pa 160.000. Letos so na dobri poti, saj je bilo prodanih že 190.000 vozil, računajo pa, da jih bo konec leta več kot 200.000.
S CX-60 torej Mazda vstopa v novi segment, na katerega precej računa, saj na globalni ravni računajo, da jih bodo prodali 1,3 milijona, v Evropi pa naj bi še letos dosegel 8-odstotkov v prodaji. Letos sicer načrtujejo tudi prihod osveženih mazde 2 in mazde CX-5, električni mazdi MX-30 pa se bo konec leta pridružila še različica mazda MX-30 R-EV z Wanklovim motorjem v obliki podaljševalnika dosega, ki bo doseg povečal na 600 kilometrov. Izpostavljajo tudi modularno platformo za električne avtomobile, ki jim bo do leta 2030 omogočila, da bodo v vsakem segmentu ponujali pl en električni avtomobil.
Obetaven model
Mazda CX-60 je očitno zelo obetaven model, saj gre za avtomobil, ki je v vsej Mazdini zgodovini, zabeležil daleč najvišje število prednaročil. Še preden so avtomobil dejansko videli, ga je namreč naročilo že več kot 13.000 ljudi. Morda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da Mazda po svoji stari navadi znova ubira lastna pota. Za novi avtomobil sta tako značilna zadnji pogon, oziroma štirikolesni pogon s prioriteto zadnjega, vzdolžna vgradnja motorja in predvsem nekaj, kar je že skoraj izginilo iz besednjaka avtomobilskih znamk: šestvaljna motorja.
Predvsem so mazdo CX-60 oblikovali in razvili na Japonskem in kot pravijo pri Mazdi, jo bomo tudi prepoznali kot japonski avto, ki v skladu z Mazdino zdaj že dolgoletno oblikovno filozofijo KODO izraža občutek gibanja, hitrosti in življenja. To poudarja tudi zadnji pogon, ki je omogočil, da je kabina potisnjena precej nazaj za zajetni sprednji del z izrazito kratkim previsom in dolgo razdaljo med kolesi in kabino.
Tudi notranjost je v skladu s filizofijo Takumi urejena razkošno z visoko ravnijo kakovosti materialov in končne izdelave. Mazda je v notranjosti novega križanca prvič uporabila tudi okrasne tkanine, za katere so navdih našli na japonskem kimonu, s posebnimi šivi na stičnih površinah pa so pokazali, kaj so se oblikovalci naučili pri tradicionalnih japonskih rokodelcih.
Voznik naj ne bo podrejen tehnologiji
Pri Mazdi so se potrudili tudi, da se vozniki ne bi počutili podrejene tehnologiji, ampak bi jim še naprej omogočali sodelovanje v vožnji. Mazda CX-60 namreč prinaša precejšnji napredek pri digitalizaciji voznikovega delovnega okolja. Armaturna plošča ni več kombinacija analognih merilnikov z digitalnim zaslonom, ampak je popolnoma digitalna v obliki velikega prilagodljivega zaslona z diagonalo 12,3 palca, ki je zelo pregleden in razločno prikazuje potrebne podatke. Takšen je vsaj bil prvi vtis med vožnjo. Enako velja tudi za upravljanje klime, ki je ostala zaupana analognim stikalom, prav tako pa tudi za upravljanje infozabavnih vsebin z že znanim vrtljivim regulatorjem na široki osrednji konzoli.
Predvsem pa voznikom mazde CX-60 ne bo treba skrbeti za nastavitve sedeža in volana. Kamera v potniški kabini namreč, ko se ta usede na sedež, zazna višino oči voznika in s pomočjo posnetka in vnesene telesne višine samodejno nastavi idealne nastavitve sedeža, volana, vzvratnih ogledal in projekcijskega zaslona,ki ga nato shrani za naslednje vožnje, ko voznika prepozna po očeh.
Nova platforma za zadnji pogon je sicer omogočila tudi več prostora za potnike, saj jim je na zadnji klopi na voljo kar pet centimetrov dolžine za kolena več kot v mazd CX-5, s 570 do 1.720 litri prostora pa je večji tudi prtljažnik.
Predvsem pa je z dolžino 4,745 metra mazda CX-60 tudi precej večji avtomobil od mazde CX-5, ki v dolžino meri 5,575 metra. Ko mazda CX-60 stoji samostojno, tega niti ne boste opazili. Sam sem namreč imel vtis, češ, saj razen bolj zajetne maske hladilnika med njima ni velikih razlik. Dokler nisem zraven zagledal mazde CX-5, ki je bila ob večji »sestri« videti že skoraj majcena. Temu morda ni botroval zgolj zajeten prednji del, ampak tudi precej bolj proti zadku orientirana potniška kabina, ki očitno kaže, da avtomobilu dominira zadnji pogon.
Sredinski motor
Pravzaprav gre za platformo s spredaj sredinsko vgrajenim motorjem, zaradi česar je seveda zelo kratek lahko tudi prednji previs. Inženirji so namreč hoteli pri mazdi CX-60 pričarati podobno vodljivost kot pri njihovem legendarnem roadsterju mazdi MX-5. Pogonski sklop je zato vgrajen za prednjo premo in sega precej v kabino, kar je med drugim tudi botrovalo širokemu grebenu med voznikom in sovoznikom. Za vzdolžno razporejene motor, elektromotor in menjalnik je pač bilo treba najti prostor, kar seveda velja tudi za kardansko gred do zadnje preme.
Mazdina nova platforma za avtomobile z zadnjim pogonom sicer omogoča uporabo zelo različnih pogonskih sklopov od priključnega hibrida, kombinacije bencinskega štirivaljnika in elektromotorja, do bencinskih in turbodizelskih šestvaljnikov v kombinaciji z 48-voltnim blagim hibridnim pogonom. Poleg tega so na novo platformo z mazde MX-5 prenesli tudi sistem za povečanje stabilnosti vožnje skozi ovinek. Ko namreč avtomobil zapelje v zavoj, prednja kolesa malce zavirajo. Zaradi tega se prednji del malce spusti in pritisne na sprednji kolesi, kar pripomore k večji stabilnosti v zavojih in boljši povratni informaciji za voznika.
V praksi med kratko testno vožnjo se je mazda CX-60 tudi zares izkazala za prijetno stabilen in odziven avtomobil. K stabilnosti sicer pripomore tudi to, da se konstruktorji na najmanjšo možno mero zmanjšali inercijske mase in momente. K temu je po eni strani pripomogla vgradnja hibridne baterije v sredino avtomobila, po drugi strani pa zadnji pogon, zaradi česar je center naklona za avtomobilom, kar pomani, da je zmanjšano tudi vzdolžno nagibanje avtomobila med pospeševanjem. Gibanje avtomobila je harmonizirano tudi zato, ker obe premi delujeta v isti smeri, kar je spet dobrobit zadnjega pogona.
Najprej priključni hibrid
K odzivnosti avtomobila pa je gotovo pripomogel tudi pogonski sklop. Pri Mazdi sicer z veliko navdušenja napovedujejo predvsem oba šestvaljnika, vendar tudi priključno hibridni pogon ni daleč za njima. Glede na odzivnost, vsestranskost in prijaznost do evropskih okoljskih predpisov je morda za Evropo celo najboljša izbira. Predvsem pa je pred začetkom prihodnjega leta tudi edina pogonska možnost.
Od mazde CX-5 se mazda CX-60 razlikuje tudi po več moči. Pravzaprav je najmočnejša serijska mazda doslej in razpolaga s sistemsko močjo 241 kilovatov (oziroma bolj domačih 327 'konjev'). Dovolj, da avtomobil v 5,8 sekunde doseže hitrost 100 kilometrov na uro in pospešuje do hitrosti 200 kilometrov na uro, ko pospeševanje prisilno ustavi elektronika. Ob tem pa uradno porebi vsega 1,5 litra bencina na sto kilometrov (plus 23 kilovatnih ur elektrike).
Zaslugo za to gre pripisati ne toliko okrepljenemu 2,5-litrskemu štirivaljniku iz mazde CX-5, ampak predvsem 129-kilovatnemu elektromotorju, ki energijo črpa iz hibridne baterije z zmogljivostjo 17,8 kilovatne ure. Ta načeloma zadostuje za 63 kilometrov električne vožnje, kar glede na preskušeno, skorajda drži. S hibridnim ogonom predstavljajo tudi novi 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki deluje podobno kot pretvornik navora in ima učinek planetnega gonila, vendar dejansko deluje s pomočjo mokre večploščne sklopke. S tem, ko je elektromotor vgrajen neposredno med motor in menjalnik, so zmanjšali tudi zdrs konverterja navora, ki je bil pri starem šeststopenjskem menjalniku vzrok za izgube moči. Razlika je kar 22 odstotkov. Poleg tega takšen pogonski sklop omogoča tudi vleko prikolice do največje mase 2,5 tone v 25-odstotni klanec.
A za tiste, ki pogosto vlečejo prikolice, bo morda bolj zanimiva mazda CX-60 s 3,3-litrskim turbodizelskim šestvaljnikom, ki bo v kombinaciji z osemstopenjskim menjalnikom in 48-voltnim blagim hibridom na voljo z močjo 200 ali 254 'konjev'. Šestvaljni bo tudi 3-litrski bencinski motor, pri katerem so uporabili tehnologijo skyactiv-X, ki jo poznamo s štirivaljnikov, a na malce drugačen način. Moči nam za zdaj še niso zaupali. Mazda torej na področju motorjev tudi v tem primeru gre po svoji poti. Čemu? Z večjimi delovnimi prostorninami naj bi bili motorji manj obremenjeni, kar olajša predvsem doseganje nizkih emisij.
Mazda CX-60 je že v Slovenskem ceniku. Za najcenejšo priključno hibridno bo treba odšteti 54.290 evrov, na voljo pa je s septembrom. Mazda CX-60 s turbodizelskim motorjem bo na voljo spomladi, ko bo v šibkejši različici stala najmanj 48.490 evrov, če bodo trenutni podatki o ceni tedaj seveda še držali.
ok vse lepo in prav, ampak tudi tukaj je bilo nekaj člankov, naj se elektronska oprema ne pušča v avtu …