Lahko se celo pohvalim, da sem za prestižni naslov izvedel prav za volanom slavljenca. Kot so povedale žirantke izbora, jih je kia niro prepričal z videzom in možnostjo treh pogonskih sklopov, prav tako pa tudi s sodobnimi tehnologijami, praktičnostjo, uporabnostjo, udobjem in ceno glede na konkurenco.
Večinoma torej gre za lastnosti, ki so nira zaznamovale že v prejšnji generaciji. Spomnimo, da je bil kia niro (hkrati s kombilimuzinskim hyundaijem ioniqom) leta 2016 predstavljen kot križanska platforma za hibridni, priključno hibridni in električni pogon. Pravzaprav je bil najprej hibrid, pozneje pa sta prišli še ostali dve različici. Predvsem električna različica je navdušila kot eden prvih avtomobilov z resnim dosegom, poleg tega pa so vsi trije niri razpolagali tudi s presenetljivima udobjem in prostornostjo. Le z obliko je bil malce pust, a v resnici povsem usklajen s Kijino tedanjo podobo.
Pri nas se niro morda prav zaradi svoje podobe ni nikoli zares prijel, kar pa ne velja za ostalo Evropo in svet. Priključno hibridna različica je bila decembra 2018, recimo, najbolje prodajani priključni hibrid na Danskem, uspešen pa je bil tudi drugje po zahodni Evropi.
Iz prehodne v stalno rešitev?
A kljub temu je nira marsikdo dojemal kot prehodno rešitev med bencinskimi in dizelskimi ter tedaj še ne tako suverenimi baterijskimi električnimi avtomobili. V njegovi troedini ponudbi je marsikdo lahko našel svoj avtomobil. In tako je marsikdo s presenečenjem pospremil Kijino napoved, da se nirova zgodba nadaljuje v drugi generaciji. In tudi v drugi generaciji je na voljo kot hibrid, priključni hibrid ali baterijski električni avto. Očitno se čas takšnemu pogonskemu "multipraktiku" še ni iztekel.
Na testu smo preskusili hibridnega. Tega poganja že iz prejšnjega nira znana kombinacija 1,6-litrskega motorja bencinskega štirivaljnika z neposrednim vbrizgom goriva, elektromotorja in 6-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika DCT, ki razvija sistemsko moč 103,6 kilovata (oziroma 141 'konjev') ter navor 265 njutonmetrov. To je v bistvu enako, kot je bilo v niru prejšnje generacije, vendar so pri Kiji izpostavili, da je pogonski sklop osvežen, predvsem pa so se posvetili delovanju dvosklopčnega menjalnika, ki prestavlja bolj gladko in manj opazno.
Manj opazno kot v prejšnjem niru pa je tudi vključevanje in izključevanje bencinskega motorja. Če smo prej zaznavali spremembe delovanja s termičnega na električni način, lahko zdaj rečem, da morate biti kar precej pozorni, da veste v katerem načinu vozite. In kljub temu, da se niro s 141 'konji' danes bolj uvršča v zlato sredino pogonskih moči v njegovem velikostnem razredu, je občutek za volanom vsaj do petdeset ali šestdeset kilometrov na uro že precej športen.
Alternativa za dizel?
Šele nad mestnimi hitrostmi se pospeševanje malce umiri, a hibridni niro kljub temu ne kaže znakov upehanosti. Pri tem pa je tudi poraba goriva precej zmerna, saj se je na testu, ki je pretežno potekal po ljubljanskih mestnih ulicah, gibala v bližini petih litrov. Kar se tega tiče, je hibridni niro povsem kos primerljivim turbodizelskim avtomobilom, tako po zmogljivostih kot tudi po porabi goriva, poleg tega pa je delovanje pogonskega sklopa veliko tišje.
In zato do izraza pride tudi samo udobje potniške kabine. Kijini inženirji so namreč poskrbeli za solidno zvočno izolacijo kabine in zgledno blaženje neravnin s podlage, hkrati pa je kia niro ostala vsaj tako prostorna kot pred menjavo generacije. Že prej smo se namreč čudili predvsem prostornosti zadnje klopi, ki je to lastnost obdržala in jo morda še izboljšala. Malce pa mora zato "potrpeti" prtljažnik,ki je s 451 litri bolj v razrednem povprečju, njegovo povečevanje na 1.445 litrov pa je povsem klasično, z zlaganjem naslonjala zadnje klopi v razmerju 3:2.
Potniški prostor je sicer solidno preskrbljen z odlagališči in vtičnicami USB, te so med drugim tudi na bokih naslonjal sedežev, na voljo je tudi 220V vtičnica, prav tako pa so solidno razporejene tudi šobe klimatske naprave. Naslonjali prednjih sedežev sta poleg tega opremljeni tudi s priročnimi nosilci za suknjič ali torbo.
Velikanski skok
In če ne prej, ob pogledu na armaturno ploščo gotovo postane jasno, da sedite v avtomobilu, ki je v primerjavi s predhodnikom naredil velikanski skok. Če je namreč prejšnji niro bil v oblikovnem pogledu klasično zadržan, je novi niro vse prej kot to. Njegova armaturka je namreč nekje med armatuirno ploščo kie sportage in eletrične kie EV6, a se s trapezastimi linijami veliko bolj nagiba k slednji. Od kie EV 6 je niro prevzel tudi volanski obroč s široko trapezasto osrednjo letvico historičnega oziroma "vintage" videza. Takšen volanski obroč se vam v začetku gotovo zdi malce nenavaden, a se ga hitro navadite in vam lahko postane celo všeč.
Vsekakor pa nista "vintage" zaslona, pri katerih hitro opazite, da sta, skupaj z infotainmentom in grafiko, stara znanca iz novejših kij. Vključno z dvofunkcijskim sklopom za dotik občutljivih stikal pod zaslonom infozabavnega sistema, ki smo ga prvič srečali v sportageu. Kar pa ni slabo, saj gre za povsem soliden vmesnik med človekom in strojem. In če se vam zaradi zasnove armaturke zdita zaslona malce nizko, je tu še projekcijski zaslon HUD z možnostjo prikaza raznolikih podatkov. V testnem kia niru nam je sicer ugajal tudi okrogli regulator voznih programov, ki je zamenjal klasično ročico. A pozor: nostalgiki za prestavnimi ročicami jo lahko še vedno dobijo.
Prav tako kot v notranjosti se novi niro od prejšnjega radikalno razlikuje tudi z domiselno zunanjostjo, ki ga dela celo malce športnega. Niro v tem pogledu gotovo sledi Kijini sodobni oblikovni šoli, vendar z različnimi podrobnostmi ostane dovolj drugačen od drugih modelov, da ga boste težko zgrešili. Najbolj zanimiva oblikovna rešitev je gotovo stebriček C, pod katerim so inženirji pustili režo za lažji pretok zraka okrog zadka.
Kia niro je torej z novo generacijo naredil velik skok naprej in je gotovo postal še bolj zanimiv avtomobil kot doslej. In kot takšnega ga gotovo še ne bomo kmalu odpisali, kar so navsezadnje s svojo odločitvijo potrdile tudi članice žirije natečaja za svetovni avto leta po izboru žensk.
Kia niro hybrid GT-line
Motor: bencinski, štirivaljni, 1.580 ccm + elektromotor
Največja moč: 103,6 kW (141 KM)
Največji navor: 265 Nm
Zmogljivosti: 165 km/h, 10,4 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.420 x 1.825 x 1.585, medosna razdalja 2.720
Prtljažnik (v litrih): 451-1.445
Poraba: 4,4-4,7 l/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 100-107g/km
Cena v evrih: 37.499