Prostorske zahteve pri avtomobilih, naj gre za posel ali družino, naraščajo. Osebne različice vozil iz programa lahkih gospodarskih vozil so lahko odgovor. Sploh zato, ker postajajo vse bolj opremljene, varne in udobne.
Renault je eden izmed tradicionalnih proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil z dolgo tradicijo. Modeli kot so, naštevamo jih po velikosti od najmanjšega do največjega, kangoo, trafic in master so delovna orodja številnih podjetij. Najbolj vsestranski od treh naštetih, pa čeprav ni največji, je zagotovo trafic. Predvsem zato, ker ga je, poleg tradicionalnega uporabnega kombija, možno naročiti tudi v več konfiguracijah, v prvi vrsti namenjenih prevozu ljudi, kjer so v osredju prostornost, varnost in udobje.
Če je pri osebnih vozilih trend, da se generacije menjajo na štiri do šest let, je pri dostavnikih povsem drugače. Renault je s traficom v treh generacijah na trgu prisoten že štiri desetletja, tretja generacija na trgu vztraja zadnjih šest let.
Moderni dostavniki se morda na prvi pogled skozi desetletja niso spremenili, saj ohranjajo oglato obliko, s sicer veliko masko vozila in danes že naprednimi led žarometi, ki spominjajo na brate iz programa osebnih vozil. Vendar kljub velikim zunanjim meram v svojem drobovju skrivajo trike za več udobja. Mobilne pisarne so trend, tako kot pomanjšani motorji s turbopuhalom ali dvema. Vse to in še več je imel trafic grand passenger, ki smo ga preizkušali.
Trafic sicer lahko ponuja, poleg voznikovega mesta, še največ za osem potnikov prostora. Nato obstajajo različne kombinacije sedežev, od ločenih sedežev za voznike in potnike, kar zmanjša zmogljivost prevoza na največ osem ljudi skupaj z voznikom. Najbolj razkošna izbira (grand passenger z opremo spaceclass) pa je različica, ki smo jo preizkušali in omogoča, da dva potnika v drugi vrsti sedita ločeno. Udobje je povsem enako kot na prednjih sedežih, za nameček pa se sedeža lahko obrneta za 180 stopinj (skupaj z zložljivo mizico doplačilo 1.600 evrov), tako, da se potnika v drugi vrsti gledata iz oči v oči s tremi potniki v tretji vrsti, kjer so bili postavljeni trije ločeni sedeži za več udobja - vsi z isofix priključki za varno posaditev otrok v otroške sedeže. Med drugo in tretjo vrsto je še konzola iz katere v hipu nastane priročna mizica, zaradi česar smo imeli kar na poti uredniški sestanek. Za nekoga, ki mu čas pomeni denar, je lahko tudi mobilna pisarna odličen pripomoček za najboljši izkoristek časa. Lahko pa služi kot prostor za varen in zabaven prevoz do petih otrok, ki jih prevažate na nogometno tekmo, na primer.
Za trenutek se vrnimo še na zunanjo obliko. Renaultu je s traficom uspelo dodati eleganco tudi v razred gospodarskih vozil. Sprednja rešetka z okrasnimi letvicami pritegne pozornost. Na sredini je ogromen logotip blagovne znamke, žarometi so netipično izrezani. Da so tudi dostavniki atraktivni poskrbijo platišča, ki so bila v našem primeru velikosti 17-palcev, dodaten draž pa so zagotovili z zatemnjenimi zadnjimi stekli, kar preprečuje radovednežem pogled v kabino (če prevažate pomembne potnike, ki se ne pustijo motiti) in prtljažni prostor, ki kljub takšni sedemsedežni konfiguraciji z oblijem prostora za noge potnikov v drugi in tretji vrsti za ogromnimi prtljažnimi vrati še vedno ponuja prostor za prevoz koles ali velike pasje kletke. V drugo in tretjo vrsto se enostavno vstopa skozi drsna vrata, ki so bila v našem primeru ročno pomična.
Klopi v tretji vrsti ni mogoče le premikati, ampak sedeže zloži, takrat se lahko s traficom zapeljemo tudi po sedežno garnituro ali druge večje predmete. V osnovni konfiguraciji prtljažnik pogoltne za en kubični meter prtljage, polico prtljažnega prostora pa lahko postavite v dve višini.
Voznik in sopotnik imata na dosegu roke informacijsko-zabavni sistem R-Link z navigacijo. Multimedija ni zadnji krik Renaultove tehnologije, saj so šli z novim cliem in capturjem odločen korak naprej, če pogledamo konkurenčna dostavna vozila pa je še vedno konkurenčna najboljšim, tako grafično kot po odzivnosti.
Novi trafic ponuja številne sisteme, ki jih že poznamo iz osebnega programa vozil znamke Renault, nekateri izumi pa so povsem novi. Tako so s širokokotnim ogledalom v senčniku pred sovoznikom na poceni in preprost način pokrili mrtvi kot desno zadaj za vozilom. Udobje povečujejo pripomočki, kot so kartica za prostoročno vstopanje v vozilo, manevriranje v mestih je lažje zahvaljujoč kameri na zadku, s pomočjo katere se slika vozniku prikazuje na 7-palčnem osrednjem zaslonu multimedijske naprave. Ob dodatku tipal je parkiranje enostavno, kljub temu, da velikim zunanjim meram vozila (5,4 metra).
V kabini je dovolj prostora za shranjevanje, a vsa niso najbolje dostopna. Pred sopotnikom spredaj je predal za rokavice, tudi na vrhu armaturne plošče je veliko odlagališče, ki pa je precej odmaknjeno, stegovanje med vožnjo po denarnico, na primer med plačevanjem cestnine, pa je precej nerodno. Tudi odprtine v vratih so precej globoko in še težje dostopne. Med sedežema spredaj ni konzole, kamor bi lahko odlagali stvari. Levo zgoraj na armaturni plošči je odlagališče za plastenko, vendar je komaj dovolj prostora za pollitrsko embalažo. USB priključek je postavljen spredaj, lahko bi bil kakšen več, kot tudi brezžični polnilec za pameten telefon, ki smo ga pogrešali. Pri materialih prevladujejo plastike različnih vrst in barv, vendar je njihova zasnova in kakovost vgradnje zadovoljiva. Med vožnjo se nam je, predvsem iz zadnjega dela prikradel kakšen »čriček«.
Takšen trafic grand passenger je na voljo samo z enim samim 2,0-litrskim štirivaljnim turbo dizelskim motorjem. Na izbiro so sicer tri različno zmogljive izvedenke: 80 kW (120 KM) , 107 kW (145 KM) in 125 kW (170). Preizkusili smo srednjo različico, ki ponuja 350 Nm navora, ki je na voljo že krepko pod 2.000 vrtljaji, za prenos moči na kolesi pa je skrbel šeststopenjski samodejni menjalnik.
Kljub 17-palčnim platiščem avto uspe nevtralizirati večje neravnine, najbolj udoben pa je na avtocesti, kjer se bodo potniki zadaj počutili kot v avtobusu. Spredaj se sedi zelo visoko, voznik pa mora zaradi dolge medosne razdalje (kar 3,5 metra) bolj previdno voditi vozilo skozi ovinke kot je to primer pri klasičnih enoprostorskih vozilih. Avto je na avtocesti dovolj stabilen tudi pri večjih hitrostih. Če proizvajalci lahkih gospodarskih vozil dostavnike po opremljenosti radi primerjajo z osebnimi vozili, bi lahko dodali, da je nekaj rezerve na udobju še pri zvočni izolaciji kabine, saj se je na avtocesti prebil hrup iz okolice v notranjost vozila.
Turbodizelski motor je zelo zmogljiv, trafic pa v mestu presenetljivo agilen. Samodejni menjalnik pri tem dobro opravlja delo, čeprav smo imeli nekaj težav, ko smo želeli hitro prestaviti v vzvratno prestava in peljati vzvratno. Velikokrat smo pomotoma prestavili v nevtralen režim menjalnika.
Motor pri 130 km/h deluje pri 2.500 vrtljajih, poraba dizla pa je približno deset litrov na sto kilometrov. V mestni vožnji je bolj zmerna, namerili smo7,1 l/100 km. Pri primestni oziroma podeželski vožnji računajte na porabo pod sedmimi litri. Povprečna kombinirana poraba po naših meritvah je bila 8,2 l / 100 km.
Za najšibkejši »luksuzni« grand passenger trafic z opremo spaceclass z ročnim menjalnikom je treba odšteti 27.340 evrov, tak, kot smo ga preizkušali sami stane 36.290 evrov, z dodatki (usnjeni sedeži, parkirni senzorji in kamera, multimedijski sistem z navigacijo, dva ločena sedeža z zmogljivo mizico, …) pa 39.089 evrov.