Ko pravim, da se ni kaj dosti spremenilo, to velja predvsem za tehniko, saj je ta ostala enaka, drugače pa je, ko gre za nastop električnega minija.
Če je bilo namreč pred dobrim letom vsakomur povsem jasno, da vozim električnega minija, saj je na to opozarjal s kopico karoserijskih posebnosti , je zdaj, po prvi osvežitvi, postal veliko bolj diskreten, skoraj vsakdanji avtomobil. Kolikor seveda o vsakdanjosti v primeru minija sploh lahko govorimo, saj, tako kot njegovi bencinski vrstniki, nase še vedno rad pritegne zvedave poglede.
Nikakor pa se jim ne more izogniti, če je v takšni barvni kombinaciji, kot je bil testni mini cooper SE. Sprva namreč opazite le svetlo modro karoserijo s temnejšo streho in svetlejše okraske na bokih in motornem pokrovu, šele čez nekaj časa, ko se sprehodite okoli avtomobila, pa tudi, da se odtenek magično spreminja glede na kot gledanja in vreme. Nekaj, kar avtomobil vsekakor naredi še lepšega.
Bolj digitaliziran
Tudi v notranjosti na prvi pogled ne opazite kakšnih posebnih sprememb, saj je instrumentni sklop bil vse od začetka digitalen in so ga doslej dobili tudi drugi miniji, potem pa ugotovite, da se je mini precej bolj digitaliziral. V mislih imam predvsem osrednji zaslon, ki ponuja več, predvsem pa je to predstavljeno na bolj ličen in pregleden način. Pa še malce bolj povezan kot doslej je s pametnim telefonom in spletnimi storitvami.
Med zadevami, ki jih takoj opazite, je tudi osvetlitev roba osrednjega zaslona, ki se spreminja glede na karakteristike vožnje, tisti, ki je v električnem miniju sedel pred osvežitvijo, pa bo mogoče opazil še nekaj. Ročica za izbiro voznih programov električnega sklopa (ročica menjalnika po domače) je namreč izgubila »prazni hod«.
Lani sem namreč opazil, da ročico v programu za vožnjo naprej lahko premaknem levo, kjer se pri različicah z motorji na notranje zgorevanje nahaja športni program. V električnem miniju to ni imelo funkcije in v osveženem je tja niti ne morete več premakniti.
Ostalo pa je stikalo na armaturni plošči, s katerim urejate dve stopnji rekuperacije, normalno, ko se avtomobil obnaša kot z motorjem na notranje zgorevanje, in močnejšo, ko je rekuperacija električne energije bolj intenzivna, motor pa tudi tako močno zavira, da lahko na zavorni pedal skoraj pozabite. Pravzaprav je po novem normalni način ta, saj se po vžigu avtomobil vedno nahaja v njem, v tistega s šibkejšo rekuperacijo pa morate vedno znova preklopiti. Če ga seveda sploh hočete uporabljati, saj se zaviranja z motorjem hitro navadite.
Živahna pogonska tehnika
Predvsem zato, ker gre za močan in navorsko bogat motor, ki ima opraviti z razmeroma majhnim avtomobilom. Elektromotor, ki je ostal enak kot doslej, namreč razvije moč 135 kilovatov oziroma 184 'konjev' in navor 270 njutonmetrov, ki je na voljo že pri 100 vrtljajih na minuto. Tega za volanskim obročem gotovo čutite, saj mini cooper SE s svojimi 1.365 kilogrami opravi brez kakršnegakoli obotavljanja.
Pospeševanje do sto kilometrov na uro uradno traja 7,3 sekunde, a v resnici, ko pohodite pedal plina (oziroma elektrike) pospeški delujejo tako, da vam vedno znova narišejo nasmeh na obraz. In vse to mini cooper S zaradi elektromotorja opravi brez kakšnega posebnega hrupa. Okorelim ljubiteljem motornega hrupa morda zato ne bo všeč, drugim pa bo gotovo vseeno če motor ropota ali ne.
Škoda le, da je baterija ohranila kapaciteto 32,6 kilovatne ure in se pri Miniju niso odločili, da bi v svojega malčka vgradili katero sodobnejšo z višjo energetsko gostoto, ki bi njihovemu električnemu malčku zagotovila nekaj dodatnega dosega. Na BMW-jevih policah bi gotovo našli kakšno.
Za takšno kot je pa lahko le ponovimo že znana in preskušena dejstva. V skladu s ciklusom WLTP zadostuje za do 270 kilometrov vožnje, a to v praksi ne drži povsem. Če se z veliko rekuperativnega zaviranja in v idealnih razmerah vozite po mestu in ne greste na avtocesto, bo to morda držalo, sicer pa se doseg bolj giblje tam okoli 150 kilometrov. Predvsem če se odločite, da boste veliko moč motorja dodobra izkoristili.
Učinkovito polnjenje
Velik doseg pač še vedno ni prava vrlina električnega minija in drugim avtomobilom to gotovo že veliko bolje uspeva. A delno razočaranje zaradi majhne baterije mini cooper SE nadomesti z učinkovitim polnjenjem. Na 11-kilovatni polnilnici polnjenje traja polčetrto uro, na hišnem 7.4-kilovatnem priključku pa še dobro uro dlje. Če se pretežno vozite v službo in domov ter po nakupih, se računica z domačim polnjenjem prav dobro izide.
Če ne, pa je na voljo hitro polnjenje. To je možno do moči 50 kilovatov, ko se do 80-odstotne kapacitete napolni v dobre pol ure. In to se je za precej točno pokazalo tudi v precej hudem zimskem mrazu, ko marsikateri drugi avtomobil že izgubi sposobnost hitrega polnjenja.
Mini cooper SE je torej glede na povedano bolj avtomobil za v službo ter po opravkih in nakupih v domačem kraju, daljše potovanje pa zaradi pogostih dopolnilnih polnjenje baterije lahko postane še precej daljše. Kot takšen je torej bolj primeren za vlogo drugega ali tretjega avtomobila, ki jo odlično opravi.
mini cooper SE hatch
Motor: električni
Največja moč: 135 kW (184 KM)
Največji navor: 270 Nm
Zmogljivosti: 150 km/h, 7,3 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 3.845 x 1.727 x 1.432, medosna razdalja 2.495
Prtljažnik (v litrih): 211–731
Poraba: 17,6–15,2 kWh/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 0 g/km
Čas polnjenja baterije: 4 h 20 min (AC 7,4 kW), 35 min (DC 50 kW do 80%).
Cena v evrih: 43.322 (osnovna različica: 34.200)
Google je vsak teden plačal spletno delo od doma od 6000 do 10000 evrov. Od Googla sem prejel prvi mesec …