Naša prva srečanja z avtomobili iz Ljudske republike Kitajske pred dobrim desetletjem in pol niso bila tako navdušujoča kot vtisi, ki jih je iz Kitajske v času Kublajkanove mongolske dinastije Juan prinesel Marco Polo, vendar pa so se zadeve vmes spremenile.
MG ZS EV
V spominu imam nekega funkcionarja velikega evropskega avtomobilskega giganta, ki je na naše vprašanje v času, ko so se kitajski avtomobili na testih trčenj razletavali kot za šalo, za naše pojme pa je šepala tudi njihova tehnika, odgovoril: »Ko so k nam začeli prihajati japonski avtomobili, smo se smejali, ko so prišli prvi korejski, smo se le še nasmihali, zdaj, ko kitajski začenjajo obotavljive korake, pa jih le še zaskrbljeno opazujemo.«
Videti je, da je čas obračuna že prišel, vsaj ko gre za največje proizvajalce iz ene od držav z najstarejšo kontinuiteto civilizacije in državnosti na svetu. MG ZS EV, eden njihovih novejših izdelkov in prvi kitajski električni avtomobil, ki je pripeljal tudi v naše kraje, gotovo navaja na to. Na resnost njegovega proizvajalca, kitajskega državnega holdinga SAIC Motors iz Šanghaja, kaže že dejstvo, da se na preskusnih trčenjih agencije Euroncap ni razletel, ampak je nasprotno osvojil kar pet zvezdic, torej je enako varen, kot izdelki najbolj uveljavljenih znamk. A to ni vse.
MG ZS EV
Naslednik avtomobilskih legend
A, če smo že začeli z zgodovino, z njo še malo nadaljujmo. SAIC Motors ni prvi kitajski lastnik znamke, ampak jo je prevzel skupaj s korporacijo Nanjing, ki jo je leta 2005 kupila od Britancev. Ti tedaj po negotovosti liberalnih vlad, blokadah sindikatov v nepreglednem državnem avtomobilskem koncernu in pustošenju konservativnih vlad že nekaj časa niso vedeli, kaj naj počnejo s svojo nekdaj zelo močno avtomobilsko industrijo. A podjetje, ki je leta 1923 nastalo pod imenom Morris Garage, ki so ga skrajšali v MG, si je v zgodnjih letih pridobilo predvsem sloves proizvajalca majhnih živahnih športnih roadsterjev, ki ga je ohranilo tudi v slabih časih in še danes njegovo ime marsikdo povezuje predvsem s tem športnim delom zgodovine.
In videti je, da ga tudi Kitajci, saj se je MG ZS EV na testu kljub precej suhoparnemu imenu izkazal za precej živahen majhen avtomobil, ki je sodoben tudi s svojim videzom. O tem, kje so oblikovalci vzeli navdih, bi lahko razpravljali, kar navsezadnje velja za večino avtomobilov, saj tudi tu tako kot za druge industrijske izdelke velja, da obstaja nekaj standardnih oblikovnih zasnov z veliko niansami, a kot celota deluje precej prikupno. Na videz sicer morda malce nerodno ozek in visok, nekako tako, kot športni terenci izpred nekaj let, vsaj ko gre za nasajenost karoserije precej terenskega videza na razmeroma velika kolesa, a videz vara.
MG ZS EV
MG ZS EV se namreč skozi ovinke pelje presenetljivo zanesljivo. Nagibanja je malo, kolesa pa suvereno sledijo navodilom volana. In če je voznikovega poguma preveč, v dogajanje učinkovito posežejo tudi varnostni sistemi. Dobra lega je sicer malce zasluga nizke vgradnje baterije, pa tudi precej trdo nastavljenega podvozja, ki zato na cestah z majhnimi neravninami postreže s precej neprijetnega tresenja.
Majhen a prostoren
Oblikovalci so precej pozornosti namenili tudi kabini, ki za avtomobil s precej kompaktnimi merami, s katerimi tekmece išče med križanci segmenta B, kakršni so citroën C3 aircross, seat arona, volkswagen T-cross, peugeot 2008 ali renault captur, razpolaga s precej prostora. Tega je razmeroma veliko predvsem v prtljažniku z izrazitejšim nakladalnim robom ali pa dvojnim dnom, pod katerega pospravite polnilne kable. Zadaj se sedi udobno, spredaj pa morda malce manj. Visokorasli se bodo namreč pritoževali nad premajhnim vzdolžnim pomikom sedeža, večina pa nas opazi, da je volanski obroč nastavljiv le višinsko in da ima voznikov sedež (in tudi sovoznikov) precej kratko sedalno površino.
Potniški prostor je tudi solidno opremljen z odlagališči in priključki za polnjenje zunanjih naprav, voznikov delovni prostor pa je urejen preprosto a učinkovito. Tudi infozabavni sistem je preprost a pregleden in učinkovit, nekaj posebnega pa je upravljanje klimatske naprave, ki je povsem ročna, a pri nastavljanju sodeluje malce zamuden prikaz na zaslonu. Avtomobil je opremljen tudi s prilagodljivim tempomatom in samodejnim nastavljanjem omejevalnika hitrosti. Žal ta med našimi vožnjami ni bil tako zelo uporaben, ker testni MG ZS EV ni bil opremljen z navigacijskimi kartami, ki bi omejevalniku povedale, da smo zapeljali iz območja omejitve, ki jo je predpisal prometni znak, zato je hitrost omejeval do naslednjega znaka za omejitev.
Upravljanje pogonskega skopa je sicer zelo preprosto, saj poteka preko regulatorja voznega programa na sredinski konzoli, preko katerega nastavite zgolj klasične programe P, R, N in D. Vendar to ni vse. Poleg regulatorja so namreč še tri stikala. Prvo upravlja nastavitve ekonomičnega, navadnega ali športnega načina vožnje, drugo, ki je namenjeno nastavitvam treh stopenj rekuperacije, pa so označili kar s kratico KERS. Saj se iz formule 1 spomnite, kaj pomeni? In tretje stikalo? To je bolj za okras, saj za trenutek le vključi prikaz preostalih razpoložljivih kilometrov vožnje, ki se na zaslončku pred voznikov tako ali tako ves čas prikazujejo.
MG ZS EV
Solidno močan motor
Kot rečeno, ima MG ZS EV možnost nastavitev več stopenj rekuperacije od slabotne, ki zagotavlja vožnjo, ki smo je vajeni iz bencinskih avtomobilov s samodejnim menjalnikom, do najmočnejše, ki rekuperira bolj učinkovito in močneje sodeluje tudi pri zaviranju avtomobila z motorjem. A nikoli do postanka, torej vožnja zgolj z enim pedalom, tako kot pri nekaterih tekmecih, ni možna, kar je tudi posledica dejstva, da MG ZS pravzaprav ni bil namensko razvit kot električni avtomobil, saj na Kitajskem prodajajo tudi različice z bencinskimi motorji in priključne hibride, ki pa jih v Evropi predvidoma ne bodo ponujali.
Na možnost drugačnega pogona MG ZS EV nakazuje tudi z veliko praznino pod motornim pokrovom, sredi katere je kot kakšen vzdolžni motor V6 vgrajen elektromotor s solidno močjo 105 kilovatov in navorom 353 njutonmetrov, ki s poldrugo tono težkim avtomobilom nimata pretežkega dela. Pospeški so solidni, upehanosti pa tudi ni čutiti. Le poraba elektrike je z 22,7 kilovatne ure malce večja od idealno obljubljenih 18,6 kilovatne ure.
MG ZS EV
Električni avtomobili slabost pokažejo predvsem na avtocesti, kjer so hitrosti visoke, možnosti rekuperacije pa praktično ni, in MG ZS EV pri tem ni nikakršna izjema. Tedaj se baterija prazni hitreje in obljubljenega dosega 263 kilometrov (WLTP) gotovo ne bo, sicer pa baterija s kapaciteto 44,5 kilovatne ure v optimalnih temperaturnih pogojih v praksi zagotovi vsaj 200 kilometrov dosega.
Kaj to pomeni v praksi?
Z malo več kot pol napolnjene baterije in obljubljenimi 150 kilometri sem se odpeljal na manjši 90-kilometrski krog iz Ljubljane preko Ivančne Gorice, Bogenšperka, Šmartnega pri Litiji in doline Besnice nazaj v Ljubljano. Z ljubljanskega Rudnika sem se po avtocesti odpeljal do Ivančne Gorice in po 30 kilometrih avtoceste zaskrbljeno ugotovil, da je v bateriji ostalo za manj kot 100 kilometrov elektrike. Kaj storiti? Če bi bil v posodi bencin, me ne bi skrbelo, saj je bencinskih črpalk povsod dovolj, manj pa je električnih polnilnic ion nikoli ne veste, če je ni že kdo zasedel.
A izkušnje z električnimi avtomobili kažejo, da lahko uspešna rekuperacija precej podaljša doseg. In na koncu se je izkazalo, da to drži. Sistem je namreč na ravninah precej dobro ohranjal napolnjenost baterije, porabljeno energijo med vzponom na dva večja in en manjši prelaz pa je uspešno nadomestil med spustom, čeprav sem imel vklopljen športni program. In šele v ljubljanskem Štepanjskem naselju me je avtomobil prijazno opozoril, da mu je ostalo le še deset kilometrov dosega in naj ga priklopim na elektriko.
MG ZS EV
Za polnjenje baterije do 80 odstotkov na hitri polnilnici je sicer potrebnih dobrih 40 minut, kar pomeni, da boste v praksi porabili dober pol ure, saj nas večina na polnilnico redko zapelje z manj kot 20-odstotki baterije. A za lastnika takšnega avtomobila bo verjetno bolj smiselno, če bo avtomobil polnil doma, ko bo na hišni polnilnici, ki mu jo poleg avtomobila prijazno ponudijo pri slovenskem zastopniku MG-ja Plan-net solar, baterijo napolnil čez noč.
MG ZS EV je zanimiv tudi zato, ker zgoraj opisano ponuja za razmeroma ugodno ceno, prav tako pa tudi zato, ker je njegov nakup zelo preprost, približno tako preprost, kot so bili pred leti nakupi japonskih ali korejskih avtomobilov, preden smo Evropejci njihove proizvajalce naučili, da smo nori na dolge sezname dodatne opreme. Na izbiro so namreč dva paketa opreme in pet karoserijskih barv.
MG ZS EV
MG ZS EV Luxury
Motor: električni
Največja moč: 105 kW (140 KM)
Največji navor: 353 Nm
Zmogljivosti: 140 km/h, 8,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4,314 x 1.809 x 1.644, medosna razdalja 2.585
Prtljažnik (v litrih): 448
Poraba: 18,6 kWh/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 0 g/km
Električni doseg (WLTP): 263 km
Čas polnjenja baterije: 7 h 30 min (AC 7,4 kW), 40 min (DC do 80%).
Cena v evrih: 28.290 (s popusti; brez popustov: 34.290)
MG ZS EV
Vsakih 150 Km naj iščem polnilnico in čakam 40 minut, da bom napolnil za naslednjih 150 Km...... ali
Pri e avtih je zelo smiselno v povzetek tehničnih podatkov dodati kapaciteto baterije.