Vsaj tako trdi Matej Čer, ki z Avant2Go, storitvijo souporabe vozil, beleži vse večjo rast uporabe v Ljubljani, storitev pa je že razširil tudi v druga večja slovenska mesta. Na okrogli mizi, ki jo je organizirala Zveza potrošnikov Slovenije, je namreč tema tekla o mobilnosti v prihodnosti, ki bo multimodalna.
To pomeni, da naj bi se odrekli lastništvu avtomobila, vsaj drugega ali tretjega avtomobila pri hiši. Po nekaterih podatkih je v povprečju avtomobil kar 95 odstotkov svojega časa parkiran in le zaseda prostor v mestih. Zato se bomo v prihodnosti, nekateri pa imajo to možnost že danes, raje uporabljali drugačne oblike mobilnosti, torej kolesarjenja, hoje, uporabe avtobusa, vlaka ali pa najema avtomobila za nekaj evrov, ko ga potrebujemo.
Nekateri so se že odrekli lastništvu avtomobila
Čer je že navedel nekaj primerov uporabnikov njihove storitve iz Ljubljane, ki so se odrekli lastništvu avtomobila in s tem lizinga v višini tudi 500 evrov in več. S kombinacijo uporabe različnih prevoznih sredstev, tudi najema avtomobila, in hoje na mesec za mobilnost zapravijo vsega okoli 80 evrov.
Povprečna vožnja je zelo kratka
Pri tem je Katjuša Šavc iz Društva za sonaraven razvoj Focus izpostavila, da je povprečna dolžina vožnje z avtomobili pri nas le 3,2 kilometra. Prav zato lahko večino poti opravimo peš ali s kolesom, je prepričana in tudi na ta način pozdravlja vladin predlog, ki za leto 2030 napoveduje, da bo takrat možno prvič registrirati le še vozila, ki v zrak izpustijo do 50 gramov CO2 na kilommter. To pa naj bi omogočila zgolj baterijska vozila, torej hibridi, priključni hibridi, ki kombinirajo leektirčni motor ter bencinski oziroma dizelski motor, električna vozila, vozila na plin, vodik. Elektirčni avtomobili naj bi po njenem prepričanju tudi spremenili odnos do avtomobila, poti bomo mogli načrtovati drugače in se v bližnjo trgovino po manjše nakupe odpraviti peš in ne z avtomobilom.
Zgled naj bo Danska
Šavčeva je pri tem izpostavila Dankso, kjer so vremenski pogoji bistveno slabši za kolesarjenje čez vse leto kot v Sloveniji, vseeno pa ima tam vsaka četrta družina tovorno kolo, nekatera so tudi že na elektriko.
"Takšnega zavedanja v Sloveniji še vedno ni. To je za nas velika priložnost,“ pravi Šavčeva.
Tudi z električnimi zastoji na cestah
Avtomobilski strokovnjak Andrej Brglez iz Inštituta za civilizacijo in kulturo poudarja, da je treba razmišljati širše. Po njegovem mnenju bi morale vse organizacije zagristi v to jabolko in sodobnemu človeku ponuditi učinkovito mobilnost, ki bo finančno bolj vzdržna, okoljsko bolj trajnostna in varna. "Politika vse preveč govori, kaj bo čez 30 let, nič pa ne govori o tem, kaj lahko naredimo že danes,“ pravi Brglez in dodaja, da če bodo zgolj zamenjali avtomobile z motorji na notranje izgorevanje z električnimi, bo gneča na cestah še vedno ostala, zamude v službo bodo ostale, prav tako stres voznikov in z njimi povezana obolenja, pod črto pa vse to predstavlja milijardne stroške vsako leto na evropski ravni.
Avta si ne bomo več želeli imeti
Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo prav zato poudarja, da bodo skupaj s strategijo za leto 2030 začeli vzbujati multimodalnost – torej različne oblike transporta, predvsem pa kolesarjenje in hojo. "Ustvariti moramo paradigmo, da avto ni več tisto, kar moraš imeti, ampak ga lahko souporabljaš z drugimi. Treba je delati na razvoju našega potniškega prometa in trajni mobilnosti. Ne smemo več razmišljati, kako bomo z avtomobilom prišli do vrat, ampak včasih tudi o tem, da bomo raje prepešačili 200 metrov poti,“ pravi Žlender, ki je za zurnal24.si povedal, da bo država v železniško infrastrukturo tej finančni strategiji vložila bistveno več več sredstev kot kdajkoli prej. "Številka je 310 milijonov, zlasti v posodobitev osi Koper – Ljubljana – Maribor – Murska Sobota oziroma Pragersko in proti meji na Hodošu.“ Proga bo narejena tako, kot zahtevajo evropski standardi, vlaki po njej pa bodo lahko potovali s hitrostjo 100 km/h," obljublja Žlender.
Priznal je, da imajo v mislih tudi projekte, kako regionalne proge v celotni ljubljanski regiji postaviti na podlago, da bi lahko imeli taktni promet. Da bi lahko vsakih 20 minut peljal vlak iz Kočevja v Ljubljano. "Ne pozabimo, da bo drugo leto ta proga urejena. Na celotnem območju iščemo rešitve. Osnovna ideja je postavljena. Koliko denarja bomo vlagali v železnice je odvisno od ekonomskega razvoja Slovenije. Železnica spada med strateške prednosti,“ še dodaja Žlender.
Že sedaj bi lahko razmišljali o vzgoji kolesarjev,ne samo v Ljubljani.Postali so arogantni nesramni,izsiljujejo na površinah ,ki niso namenjene kolesarjem...V …
Pribil mora nekaj pisati, če hoče imeti službo in ker je trend segrevanje zemlje, ekologija, električni avtomobili, piše o tem. …
No takole ko se naši spravljajo s to strategijo meji že na katastrofo. Ja pol bojo pa Revoz kar dol …