Daimler se je sprva osredotočil predvsem na razvoj motorja z notranjim izgorevanjem kot univerzalnega pogonskega sredstva motornih vozil, Benz pa je svoja prizadevanja od samega začetka usmerjal k razvoju avtomobila kot samostojnega prevoznega sredstva. Oba pionirja sta zato skoraj hkrati prijavila patenta precej različne narave.
Daimler je 3. aprila 1885 patentiral štiritaktni enovaljni motor, ki ga je zaradi značilne oblike imenoval »dedkova žepna ura« in je močno presegal vse dotedanje motorje na notranje izgorevanje. Večina drugih motorjev tistega časa je dosegla kvečjemu 200 vrtljajev na minuto, Daimlerjev pa se je vrtel čez 600 vrtljajev na minuto. Zaradi kompaktnih mer ga je bilo mogoče tudi vgraditi v vozilo normalnih dimenzij.
Daimler in njegov sodelavec Wilhelm Maybach sta z motorjem najprej opremila motocikel, ki sta ga 29. avgusta 1885 patentirala kot »jahalno vozilo« (Reitwagen). Maybach se je z njim tudi odpeljal na tri kilometre dolgo vožnjo ob reki Neckar in dosegel največjo hitrost 12 kilometrov na uro.
Kočija z motorjem
Daimler je potem v kolarski delavnici kupil leseno kočijo s konjsko vprego in leta 1886 vanjo vgradil svoj motor z delovno prostornino 462 ccm in največjo močjo 0,8 kilovata, ki ji je omogočal največjo hitrost 18 kilometrov na uro. S kočije je odstranil oje in ga nadomestil s horizontalnim zobatim kolesom, s katerim je preko manjšega zobnika povezal krmilno vreteno. S tem je nastala »motorizirana kočija«, ki je med vožnjami po Esslingenu in Cannstattu vzbujala veliko zanimanje in tudi precej dvomov, saj so opazovalci menili, da nekaj tako nenavadnega ne more imeti velike prihodnosti.
27. junija 1909 je tovarna Daimler Motoren Gesselschaft kot znak na avtomobilih mercedes sprejela trikrako zvezdo. Začetki znamenite zvezde menda segajo že v sedemdeseta leta devetnajstega stoletja, ko je Gottlieb Daimler delal za Nikolausa Otta v tovarni plinskih motorjev Deutz v Kölnu. Svoji ženi Emmi Kunz je menda tedaj poslal razglednico, na kateri je svoje bivališče označil s trikratko zvezdo ter zapisal: »Nekega dne bo zvezda svetila nad najino zmagovito tovarno.« Zvezda je med njunim delom vodila tudi Daimlerja in njegovega sodelavca Wilhelma Maybacha, saj naj bi njeni kraki predstavljali tri smernice - zemljo, vodo in zrak - pri razvoju lahkega bencinskega motorja, ki sta ga od samega začetka nameravala uporabiti za pogon kopenskih, vodnih in zračnih vozil.
Daimlerjeva motorizirana kočija je bila sicer prvi štrikolesni avtomobil, ne pa prvi avtomobil nasploh. Daimlerja je namreč prehitel Karl Benz, ki je že 29. januarja 1886 patentiral »motorni voz« (Motorwagen). Benz je tudi zagovarjal uporabo štiritaktnega bencinskega motorja, a je na avtomobil gledal kot na celoto z motorjem, menjalnikom in šasijo, ki naj bi delovali v popolnem soglasju. S tem se je močno oddaljil od večine tedanjih konstruktorjev, tudi Daimlerja, ki so motorje poskušali vgraditi v kočije.
Kolesarski pristop
Benz se je kot navdušen kolesar pri razvoju avtomobila zgledoval pri svojem konjičku, zato mu je namenil žičnata kolesa, okvir iz jeklenih cevi in verižno povezavo med motorjem in zadnjo premo. Avtomobil je imel le tri kolesa, saj je menil, da krmilo s petim kolesom, kot so ga poznali Daimler in drugi konstruktorji, ne zagotavlja dovolj stabilnosti in nima prihodnosti. Vanj je vgradil 945-kubični enovaljnik z največjo močjo 0,55 kilovata, ki mu je omogočal največjo hitrost 16 kilometrov na uro.
S svojim avtomobilom se je 3. julija 1886 prvič popeljal po ulicah Mannheima in z njim vzbudil podobne odzive, kot Daimler z motorno kočijo. Dvomov o zanesljivosti in uporabnosti takšnega vozila na koncu ni odpravil sam, ampak njegova žena Bertha, ki se je naveličala poniževalnega odnosa ljudi do moževega dela. Avgusta 1888 se je s sinovoma Eugenom in Richardom ter moževim avtomobilom odpravila na obisk k materi v dobrih sto kilometrov oddaljeni Pforzheim in tja prispela živa in zdrava. Vmes se je morala le enkrat ustaviti in v lekarni obnoviti zalogo bencina.
Ko je Gottlieb Daimler marca 1900 umrl, njegova tovarna, ki je takrat za svoje avtomobile že prevzela ime mercedes, še vedno ni imela značilnega znaka. Šele njegova sinova Paul in Adolf sta se dobro desetletje pozneje spomnila trikrake zvezde, ki jo je imel v mislih njun oče, in jo patentirala kot uradni znak podjetja. Registrirala sta tudi štirikrako zvezdo, ki pa je tovarna ni nikoli uporabila.
Benz je avtomobil še istega leta prvič korenito izboljšal. Kolesarski podobna konstrukcija avtomobila se je sicer dobro odrezala, vendar pa je bila neudobna, saj so se preko togih povezav na potnike prenašali vsi udarci s ceste. Za občutljiva so se izkazala tudi žičnata kolesa. Da bi se bolje spopadal s slabimi cestami, je Benz svojemu avtomobilu po novem namenil bolj trdna lesena kolesa, med njih in šasijo pa je vgradil vzmeti, ki so blažile udarce s ceste. Motor je skril v ohišje, udobje potnikov pa povečal z zložljivo platneno streho. Leta 1893 je izdelal tudi prvi štirikolesni avtomobil s predhodnikom sodobnega volana.
Večnamenska uporaba motorja
Daimler in Maybach sta še naprej preučevala možnosti vgradnje svojega motorja v različna vozila in z njim opremila čoln, železniški voziček, tramvaj, lokomotivo in celo zračno ladjo. Šele leta 1889 sta opustila načelo motorizirane kočije in se posvetila namensko razvitemu avtomobilu. Prvi je bil motorizirani štirikolesnik, v katerega sta vgradila prvi motor V2 z največjo močjo 1,1 kilovata in štiristopenjski menjalnik. Močno sta izboljšala tudi volan, ki je omogočal celo stekanje koles.
Trikraka zvezda se je na avtomobilih prvič pojavila leta 1910. Leta 1916 so ji dodali obroč s še štirimi majhnimi zvezdami in napisom »mercedes«. Po združitvi z Benzom so v obroč vključili lovorov venec iz Benzovega znaka in napis »mercedes benz«, leta 1937 pa so registrirali stilizirano tridimenzionalno trikrako zvezdo v obroču.
Leta 1889 sta ga pokazala na svetovni razstavi v Parizu in z njim prevažala potnike. Med njimi sta bila tudi francoska industrialca René Panhard in Emile Levassor, ki sta bila tako navdušena nad njunim motorjem V2, da sta ga začela izdelovati po licenci in z njim opremljala svoje avtomobile. Prodajala sta ga tudi Peugeotu, ki je z njimi motoriziral svoje avtomobile. Daimler in Maybach zato na nek način veljata tudi za začetnika francoske avtomobilske industrije.
Ime pobudnikove hčerke
Francija je na nek način botrovala tudi imenu mercedes. Daimler ga je javnosti prvič predstavil 25. marca 1901 v Nici, kjer je bil glavna atrakcija avtomobilske prireditve »Teden Nice«. A začetki zgodbe o imenu mercedes segajo v leto 1899, ko se je avstrijski diplomat in uspešen prodajalec avtomobilov Emil Jellinek tako navdušil nad zmago Daimlerjevega modela simplex na tej prireditvi, da je pristopil k Gottliebu Daimlerju in mu ponudil nakup tridesetih njegovih avtomobilov, če vanje vgradi še močnejši motor in jih poimenuje po njegovi hčerki Mercedes.
Daimler in Maybach sta se takoj lotila njegovega razvoja, vendar ga Daimler ni dočakal, saj je umrl marca 1900. Dokončal ga je Wilhelm Maybach in prvega Jellineku izročil 22. Decembra 1900. Letos torej mineva 120 let od oprvega avtomobila z imenom mercedes. A kot rečeno, ga je javnost prvič videla marca 1901, podjetje pa je ime mercedes registriralo šele konec septembra 1902. Mercedes je pozneje avtomobil prodajal pod imenom mercedes 35hp in leta 1902 na njegovi osnovi zasnoval modelno serijo simplex, ki je precej spremenila poglede na to, kaj bi avtomobil naj bil.
Ko se je pojavil mercedes simplex, so Benzovi dotedanji modeli naenkrat postali zastareli. Njegova prodaja je zastala in izgubil je položaj največje avtomobilske tovarne. Leta 1900 je denimo prodal 603 avtomobile, Daimler pa 96, leta 1903 pa je Benz prodal le še 172 avtomobilov, Daimler pa 232.
Parsifal
Benz je zato že oktobra 1902 predstavil modelno serijo parsifal, ki je bila uvod v novo, bolj uspešno obdobje tovarne. Pri njegovem oblikovanju je sodeloval francoski oblikovalec Marius Barbarou, tehnika pa je bila nemška. Benz je pri njih poleg enovaljnih prvič uporabil tudi dvovaljne in štirivaljne motorje.
Modelna linija parsifal se je izkazala za premik v pravo smer in je Benzu zagotovila osnovo za prihodnost, pravega preboja pa ni bilo. Ko je zaradi nesporazumov tovarno zapustil Barbarou, so nemški projektanti zadevo vzeli v svoje roke, omejili paleto modelov, opustili ime parsifal in leta 1905 predstavili benz 18 ps, ki je nazadnje prinesel želeni uspeh.
Mercedes-Benz
V začetku dvajsetih let je oba tekmeca močno prizadela gospodarska kriza, zato sta se leta 1926 obe podjetji končno združili v skupno podjetje Daimler-Benz, njuni avtomobili pa so se od tedaj naprej imenovali mercedes-benz.