Nemški avtomobilski klub Adac v svoji najnovejši raziskavi ugotavlja, da električni avtomobil ni vedno najprijaznejši do okolja. Adac je izdelal ogljično bilanco za električne, plinske, bencinske, dizelske in hibridne avtomobile. Upošteval je izpuste ogljikovega dioksida, ki nastanejo pri izdelavi vozila oz. njegovi reciklaži, izpuste pri izdelavi goriva oziroma elektrike od izvira do rezervoarja ter izpuste, ki nastanejo pri rabi vozila.
Kot najpomembnejši izid raziskave so izpostavili dejstvo, da ni mogoče za nobena vozila reči, da izkazujejo najboljšo ogljično bilanco. "Električni avtomobil ni vedno najbolj prijazen do podnebja," so posebej dodali ob tem.
Pri večjih vozilih dizel najbolj čista izbira
Ogljično bilanco električnih avtomobilov namreč obremenjujejo visoki izpusti pri prozivodnji baterij in elektrike. V Nemčiji je bilo med vso proizvedeno električno energijo lani le okoli 33 odstotkov take iz obnovljivih virov, leta 2013, ki ga je Adac upošteval pri izračunih, pa okoli 23 odstotkov. Za električne avtomobile velja, da večji kot sta baterija in raba, manj ugodna je ogljična bilanca.
Opozoriti velja še, da je študija Adaca obravnavala le ogljično bilanco, ne pa tudi drugih vplivov različnih avtomobilov na okolje, kot so izpusti trdih delcev in drugih škodljivih vplivov, vpliv na vodo in prostor ter stanje surovin, kot so litij in redke zemljine.
Adac je vozila primerjal na življenjski dobi 150.000 kilometrov. Pri večjih vozilih se je najbolje izkazal dizel z 219 grami ogljikovega dioksida na kilometer. Električni avtomobil (277 gramov) se je v tem segmentu zaradi večjih izpustov pri izdelavi baterije in večji porabi elektrike odrezal slabše. Bi pa bila njegova bilanca najboljša v primeru, da bi vsa električna energija prihajala iz obnovljivih virov.
Kje je elektrika najbolj smiselna?
V segmentu kompaktnih vozil se je najbolje izkazal električni avtomobil s 150 grami ogljikovega dioksida na kilometer. S tem je bil tik pred priključnim hibridom in hibridom. Zemeljski plin (174 gramov), dizel (186 gramov) in bencin (201 gramov) so se odrezali slabše.
Med manjšimi avtomobili pa je bil električni avtomobil z izpusti 158 gramov na kilometer le malo pred dizlom (166 gramov). Bencin (177 gramov) ter hibrid (178 gramov) prav tako nista bila daleč.
Adac je primerjal še vozila za primer krajšega življenjskega cikla (50.000 kilometrov), torej avtomobilov, ki bi služili kot drugi avto predvsem za mestno vožnjo. V tem primeru se električna varianta trenutno ne izplača, so opozorili.
Energetika Ljubljana za plinske avtomobile
Na to, da elektromobilnost ni vedno najboljša rešitev, je ta teden na tiskovni konferenci o misiji Green Light World Fligth opozoril tudi Srečko Trunkelj iz Energetike Ljubljana. "Že dve leti nazaj smo objavili test, ki je dokazoval, da je obremenitev okolja s strani golfa na zemeljski plin manjša od golfa, ki ga pogajanja električna energija," je opozoril.
Energetika Ljubljana je leta 2011 v promet začela uvajati zemeljski plin. "Produkt izgorevanje zemeljskega plina v motorjih z notranjim izgorevanjem sta vodna para in ogljikov dioksid, ni pa prašnih delcev, žvepla in podobnih stranskih produktov," je pojasnil Trunkelj. "To je energija, ki bo morala prevladati vsaj do leta 2040, če bomo hoteli dočakati dekarbonizacijo prometa v letu 2050," je prepričan.
Adac je v svoji študiji med drugim zaključil, da bi v boju za čistejše okolje potrebovali tehnološko nevtralne spodbude. Podobno je Trunkelj poudaril, da "če bomo do onemoglosti forsirali le elektromobilnost, leta 2050 ne bomo dočakali".
Lani je Energetika Ljubljana sodelovala tudi pri postavitvi prve javne polnilnice na utekočinjen zemeljski plin v Sloveniji, ki naj bi omogočila preusmeritev tovornega prometa z nafte na čisto energijo. Butan plin je še eno tovrstno polnilnico postavil v Sežani, tretjo naj bi oba omenjena partnerja postavila na Letališki cesti v Ljubljani, ki bi začela delovati do konca letošnjega leta.
Pečjak: "Nemci so dve leti za časom"
Drugače meni Andrej Pečjak iz inštituta Metron, ki je v našem obsežnem intervjuju (preberite ga tukaj) poudaril, da so predvsem nemška avtomobilska podjetja tako zelo želela v Ženevi poudarjati, da se bo dizelski avtomobil vrnil med žive, ker: "Zato, ker je nemška avtomobilska dve leti za časom, kar zadeva električna vozila. Oni bodo zdaj vso svojo moč, ki jo imajo, preko nemške vlade usmerili v poskus obdržati dizla pri življenju. Tako kot bolniki, ki živijo zgolj zaradi aparatov, na katere so priključeni. Dizel nima prihodnosti."
Pečjak meni, da je strategija, ki jo je predstavila slovenska vlada, in sicer, da bo do leta 2030 na slovenskih cestah 200 tisoč električnih vozil in priključnih hibridov v Sloveniju, uresničljiva. Pravi, da bi bi lahko ta cilj dosegli že prej: "Slišati je blazno revolucionarno, pa v resnici ni tako. Že danes je skoraj 2.000 električnih vozil na cesti (skupaj s priključnimi hibridi). Vsako leto se ta številka podvoji. Verjetno jih bo leta 2030 še več, saj bodo cenejši, izbira pa bo večja."
To, da ne bo več dovoljeno prodajati dizelskih in bencinskih vozil je precej razburilo javnost, vendar resnica ni čisto taka. "Priključni hibrid ima še vedno bencinski ali dizelski motor, prepoved bo veljala le za čisto »fosilne« motorje. Tega prehoda sploh ne bomo opazili, samo malo redekeje bomo obiskovali bencinske črpalke," pravi strokovnjak s področja električnih vozil, ki je odgovoril tudi na očitek, ki ga med drugim zdaj poudarja tudi Adac, in sicer, da je novo električno vozilo, ko pride v prodajni salon, že v začetku za 30 odstotkov bolj umazano kot dizelsko in da Norveška pridobiva energijo iz naravnih virov, mi pa jo bomo pridobivali iz TEŠ6, torej umazanega vira.
Bolje premog kot nafta
"TEŠ6 nikoli ni bil smotrn projekt, ker je bilo že ob izgradnji jasno, da je premogovna energija predraga in ne bo konkurenčna na trgu. Mi smo del Evrope, energija je na evropski energetski borzi, Slovenija ni energetsko zaprt otok, kot skušajo prikazati zagovorniki TEŠ. Sam sem vedno zato, da se uporablja čim bolj trajnostna energija. Bo pa nekaj časa še prehodno obdobje, ko bomo prisiljeni uporabljati tudi nekatere manj trajnostne energetske vire, da bomo držali stabilno omrežje," pravi in dodaja, da je vseeno bolje premog kot nafta, saj je premog lokalni energetski vir. Pri trdih kurivih denar ostane v Sloveniji. Težava nafte je, da je Evropa nima, razen nekaj malega Norveška, mi pa zanjo plačujemo milijarde državam, ki niso prijateljsko nastrojene do Evrope. "S tem si dobesedno gojimo kačo na prsih in postajamo od njih vse bolj odvisi. Kar zadeva prvi očitek, pa so bile narejene študije, ki kažejo le minimalno 10 % razliko v korist »fosilcem«, pa še ta je le zaradi majhnih serij. Ko bo to velikoserijska proizvodnja bo potrebno za samo proizvodnjo električnih avtomobilov manj energije. Pri »fosilcih« tudi nihče ne upošteva energije in svinjarije, ki jo povzročajo iztrošeni filtri, olja, katalizatorji, tega tudi ne moremo reciklirati, kot lahko npr. baterije."
Obširen intervju z Andrejem Pečjakom si lahko preberete tukaj.
Z zaostankom ampak danes je nekaj stvari jasnih tudi E-navdušencem: 1. elektrika za polnjenje e-vozičkov bo za vas čedalje dražja …
Pri nas je vedno več gurujev in šamanov, zato pa smo v 3 p.m. Nemci pa zaostali v razvoju?! To …
Če pade poraba tekočih goriv za 20, 30% bo država pač morala nekje drugje dobit denar, vse gre itak iz …