Bolezni imajo ogromen vpliv na kvaliteto življenja, na svojce, kariero, delovna zmožnost vpliva na premoženjsko stanje, ki se z boleznijo zelo poslabša: "Pri boleznih mišično skeletnega sistema, ki so danes zelo pogoste in ti onemogočajo dnevne aktivnosti, gre za velik problem, tako za bolnika kot svojce, ki vse težave dobijo v kompletu," je na okrogli mize STA problematiko predstavil družinski zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj.
Kronične nenalezljive bolezni povzročijo 86 odstotkov vseh smrti. To pomeni, da na leto terjajo življenja 550 tisoč delovno aktivnih ljudi v Evropi, so opozorili udeleženci: "Če na starost, okolje in gene ne moremo vplivati, lahko veliko naredimo z zdravim načinom življenja, kar pomeni, da se pravilno hranimo, ne kadimo, smo aktivni, skrbimo za pravilno telesno težo, ne popijemo preveč alkohola, poleg tega pa si redno merimo krvni tlak in maščobe v krvi," je dodal zdravnik.
"Kronične obstruktivne bolezni pljuč bi lahko zmanjšali za 90 odstotkov, če bi vsi opustili kajenje. Če bi odpravili prekomerno debelost pri ljudeh, bi se število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dva prepolovilo," je navedel Rebolj.
Sedem odstotkov BDP
V Sloveniji največ umiramo zaradi bolezni srca in ožilja, na drugem mestu je rak, ki je pri moški populaciji celo na prvem mestu. Podatki Evropske komisije kažejo, da kronične nenalezljive bolezni povzročijo med 70 in 80 odstotkov vseh stroškov v zdravstvu v državah EU. Ena izmed raziskav kaže, da se zaradi vpliva teh bolezni na produktivnost, absentizem in prezgodnjo smrt izgubi tudi do sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Čeprav v Sloveniji ni izračunov, kakšno je družbeno breme teh bolezni, pa bi lahko po besedah generalne direktorice direktorata za javno zdravje Mojce Gobec te številke prenesli tudi na Slovenijo.
Gobčeva je opozorila na življenjsko dobo, ki se je med leti 2010 in 2015 v Sloveniji podaljšala za pet let, čemur pa ne sledijo tudi zdrava leta življenja. "Pomembno je, da preprečujemo zgodnjo umrljivost. To smo v zadnjih 25 letih skoraj prepolovili," je dejala in dodala, da še vedno nismo uspešni pri obravnavi možganske kapi: "Tukaj smo med slabšimi v EU, razlog sta pozno prepoznavanje in preventiva," je dodala.
Odnos do alkohola se ni spremenil
V Sloveniji izstopamo tudi glede pitja alkohola, predvsem kar se prekomernega pitja tiče, česar nam ne uspe zmanjšati tudi zaradi odnosa do alkohola, ki je v naši družbi še vedno sprejemljiv: "To je veliko breme za vse, nenazadnje tudi za varnostni sistem in sodstvo, česar se premalo zavedamo. Seveda je alkohol povezan še s številni boleznimi, predvsem z rakom in srčno žilnimi boleznimi," je dodala.
Stroški bodo porazni
Po besedah Borisa Krambergerja z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo glede na trende povečanja števila teh bolnikov v zadnjih desetletjih treba sprejeti prave politike in spremeniti filozofijo ter vlaganje v zdravje in ustvariti bolj prožen zdravstveni sistem. Sicer bodo lahko taki trendi porazni z vidika stroškov. Preventiva po njegovem ni le v rokah posameznikov, ampak tudi države. Po besedah Krambergerja gre za preventivne programe 3,5 odstotka odhodkov zdravstvene blagajne, kar znaša okoli 90 milijonov evrov na leto.
Kot je dodal izvršni direktor osebnih zavarovanj pri Zavarovalnici Sava Andraž Hartman, imajo zavarovalnice interes, da je prebivalstvo zdravo - da so zdravi tako zavarovanci kot zaposleni v zavarovalnici. Pri novem zavarovanju, ki ga tržijo trenutno, pa življenjskega sloga ne preverjajo,.
Vplivajo pa ti podatki, torej ali je zavarovanec debel ali kadi, na višino premije pri sklepanju življenjskega zavarovanja, je dodal. "Je pa res, da tudi kakšni ekstremi pri aktivnem življenjskem slogu - denimo skok z elastiko - ne pripelje ravno do nižje premije", je dodal.
Dejstvo je, da medicina nima veliko z recimo leti "kakovostnega" življenja. Na to obdobje najbolj vpliva vsak sam in to obdobje se po medicinskih raziskavah ni veliko podaljšalo že dolgo časa. Pravzaprav so posamezniki, ki so pred tisoč leti skozi… ...prikaži več življenje imeli srečo, da niso doživeli poškodbe, nalezljive bolezni in so imeli kolikor toliko hrane, živeli kvalitetno praktično enako dolgo kot mi danes. Medicina danes statistično lahko podaljša leta životarjenja.
Pa kaj...saj v tanzaniji bangladesh pa guatamali imajo tudi tako zdravstvo