Zaskrbljujoče statistike za slovenske moške

Slovenija sodi po umrljivosti zaradi raka pri moških med deset držav v Evropi, kjer je rak med najpogostejšimi vzroki smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med značilne moške rake sodita rak mod in rak prostate. Moški pogosteje zbolevajo za rakom debelega črevesa, danke, pljučnega raka ter raka glave in vratu.

Obenem smo na tretjem mestu v Evropi po incidenci raka pri moških in na enajstem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških.

Tako so na današnji novinarski konferenci o akciji Zakorakaj k zdravju opozarjali tamkajšnji strokovnjaki. Akcijo je danes predstavilo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Fakulteto za šport in z Ministrstvom za zdravje RS.

Akcija je nadaljevanje vseslovenskega projekta - ozaveščanja o moških rakih Pravi moški, ki je bila prvič izvedena lansko leto s ciljem, da bi v Sloveniji čim manj moških zbolelo za rakom in da bi čim več obolelih preživelo. V letošnji akciji bodo s sloganom Zakorakaj k zdravju poudarili pomen redne telesne dejavnosti, ki občutno zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom.

Tako organizatorji spodbujajo Slovence, da se odpravijo na izlete in se pogumno sprehodijo do končnega cilja: "Obiskujte parke, rekreativne površine, sprehajalne poti, peš cone, zavzemite griče, gore, osvojite gorske vrhove in vmes štejte korake. Vsak korak šteje!" Svoje dosežke pa lahko delite na na strani izogniseraku.si/za-zdravje-in-spodbudo/.

Moški zbolevajo pogosteje kot ženske

"Rak je zelo pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe, zato je obvladovanju te bolezni potrebno posvečati vse več pozornosti," opozarjajo v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije. Ker podatki Registra raka RS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da moški zbolevajo in umirajo za rakom pogosteje kot ženske, so lani pričeli z načrtnim ozaveščanjem moške populacije o rakih z dolgoročnim ciljem, da bi v Sloveniji čim manj moških zbolelo za rakom in čim več obolelih preživelo.

Ana Žličar, predsednica društva onkoloških bolnikov Slovenije. Anže Petkovšek

"Pravi moški se letos nadaljuje s sloganom Zakorakaj k zdravju in z glavnim poudarkom na preventivi, zdravem življenjskem slogu, ki vključuje redno telesno dejavnost, s katero zmanjšamo tveganje, da bi zboleli za rakom. Neaktiven življenjski slog je namreč eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko vodijo v težke bolezni, tudi raka," je poudarila Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

V središču letošnje akcije je povabilo širše javnosti k hoji, ki ima vrsto zdravilnih in blagodejnih učinkov. Hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih oblik vadbe. Ko hodimo, korakamo k zdravju.

Zaskrbljujoča statistika

Zaskrbljujoče statistike glede raka in Slovencev se po navedbah strokovnjakov odražajo tudi na pričakovani življenjski dobi slovenskih moških. Pričakovana življenjska doba dečkov, rojenih leta 2014, je 77,9 let, kar je le malo nad povprečjem razvitih evropskih držav, ki je 76,6 let.

Izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana je strnila tudi nekaj podatkov o pogostosti in umrljivosti za rakom pri moških v Sloveniji. V letu 2014 je tako iz podatkov Epidemiologije in registra raka za rakom zbolelo skoraj 14.000 prebivalcev Slovenije. Od tega 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. Ocena je, da jih bo leta 2017 zbolelo že blizu 15.000.

V letu 2014 je za rakom umrlo blizu 6.000 Slovencev, od tega 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. "V Sloveniji je konec decembra 2014 živelo več kot 98.000 ljudi, ki so se kdajkoli srečali z diagnozo rak. Od rojenih leta 2014 bo do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od treh moških in ena od štirih žensk," je povedala. 

Kako vpliva telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost po navedbah strokovjakov, ki sodelujejo pri akciji Zakorakaj k zdravju zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom debelega črevesa za 52 odstotkov, pri raku prostate pa za šest odstotkov, v obeh primerih ne glede na telesno maso.

Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na prognozo pri že zbolelih za rakom, saj zmanjša tveganje za ponovitev bolezni: pri raku debelega črevesa za 49 odstotkov, pri raku prostate pa zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 61 odstotkov. Redna hoja je v pomoč tudi onkološkim bolnikom pri okrevanju, med zdravljenjem je po njihovih nasvetih priporočljivo hoditi večkrat tedensko, intenzivnost pa je treba prilagoditi splošnemu počutju in telesni zmogljivosti.

Vedran Hadžić Anže Petkovšek

Koliko korakov prehoditi

Priznana raziskovalka hoje, profesorica Tudor-Locke in kolegi, priporočajo spremljanje stopnje sedečega življenjskega sloga z uporabo števca korakov. V ta namen so sestavili priročna navodila o priporočenemu dnevnemu številu korakov za določene starostne in specifične populacije. Priporočeno število korakov je:

• Vsaj 10.500 korakov za predšolske otroke (4 – 6 let).
• Vsaj 11.500 korakov za otroke v osnovni šoli (deklice med 6 – 11 letom starosti).
• Vsaj 13.500 korakov za otroke v osnovni šoli (fante med 6 – 11 letom starosti).
• Vsaj 10.500 korakov za mladostnike (12 – 19 let).
• Vsaj 7.500 korakov za odrasle (20 – 65 let).
• Vsaj 7.500 korakov za zdrave starejše (>65 let).
• Vsaj 7.000 korakov za osebe z gibalnimi težavami ali kroničnimi boleznimi.

Redna hoja pomeni, da naj zdravi moški prehodijo 10.000 korakov vsak dan, tisti s težavami in starejši pa vsaj 7.000.

Spletno stran izogniseraku.si so nadgradili tako, da ljudi spodbujajo k redni hoji. Šteli bodo prehojene korake, metre in kilometre ter se trudili, da bi hoja postala vsakodnevni ritual. Ne samo moških, ampak celotne slovenske javnosti. Na povezavi Naj lokacija boste našli tudi namige za kakšno novo pot, ki je morda še ne poznate.

"Svoje prehojene korake in dosežke lahko objavljate na spletni strani www.izogniseraku.si in se medsebojno spodbujate k nadaljnjim zdravim podvigom," pravijo v društvu.  

Pravi moški hodi vsak dan. Pravi moški se izogiba slabim razvadam. Pravi moški je pozoren na telesne spremembe, ne okleva, pravočasno obišče zdravnika in se odzove na vabilo programa SVIT.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

To so najpogostejši moški raki

Med moške rake uvrščajo raka pljuč, za katerim v Sloveniji letno zboli okoli 900 moških. Težave, ki kažejo na to, da bi lahko šlo za pljučnega raka, so:

• na novo nastali ali spremenjeni dolgotrajni kadilski kašelj;
• ponavljajoče se pljučnice;
• kri v izpljunku;
• težko dihanje, bolečina v prsih;
• hujšanje brez znanega razloga in zvišana telesna temperatura.

Vse te težave so nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Pomembno je, da ob pojavu težav čim prej obiščete zdravnika. Pri napredovalem ali razširjenem raku se lahko pojavijo tudi: glavobol, hripavost, ohromelost, bruhanje, bolečine v kosteh ali sklepih, potenje. V nekaterih primerih bolezen poteka brez simptomov in je odkrita po naključju.

Med moške rake uvrščamo tudi rak mod, ki je prvenstveno bolezen mladih odraslih moških, čeprav posebno obliko raka mod poznamo tudi pri otrocih.

Najpogosteje se pojavlja pri moških v starosti od 18 do 35 let. Seminomski tip raka mod se nekoliko pogosteje ponovno pojavlja tudi v starosti od 45 do 55 let. Letno v Sloveniji zboli okrog sto moških.

Rak mod se najpogosteje pokaže kot zatrdlina v modu, lahko pa tudi kot sprememba strukture moda. Modo običajno postane bolj trdo, lahko se v celoti poveča ali pa tudi zmanjša.

Znaki razširjene  bolezni so odvisni od prizadetega organa, se pa najpogosteje kažejo z bolečinami v križu, s suhim dražečim kašljem, splošnim slabim počutjem, z utrujenostjo in s hujšanjem.

Če nismo pozorni na začetne spremembe, sumljive za rak mod, se ta lahko razširi tudi v druge organe. Pomemben znak raka mod pri nekaterih bolnikih je pojav nabreklih in bolečih dojk.

Rak prostate je najpogostejši rak moških, predvsem starejših. Na leto ga v Sloveniji diagnosticirajo pri 1.500 moških. 

Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so:

• pogosto uriniranje, zlasti ponoči;
• težave z začetkom uriniranja;
• počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče do konca izprazniti;
• bolečine pri uriniranju;
• kri v urinu ali spermi;
• pozni znaki pa so slabokrvnost in bolečine v kosteh.

Po podatkih Registra raka RS je leta 2009 v Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.582 ljudi, od tega 940 moških in 642 žensk.

Večina znakov je neznačilnih. Nekateri bolniki nimajo nobenih težav, drugi lahko tožijo zaradi bolečin v trebuhu, napenjanja, vetrov, minimalnih sprememb v odvajanju blata, krvi v blatu, slabosti. Večina teh znakov je povezanih tudi z drugimi obolenji, kot so razjede na želodcu, žolčni kamni, hemoroidi, reakcije na hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre na pregled k zdravniku, čeprav imajo nekatere izmed prej omenjenih težav.

Drugi bolezenski znaki so odvisni od lege tumorja v samem delu črevesa. Tumorji desne strani črevesa lahko povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, tipno tumorsko maso na desni strani trebuha. Izguba krvi povzroča slabokrvnost in z njo povezane klinične znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih.

Tumorji leve strani črevesa lahko povzročajo krče ali tope bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, izmenjavo zaprtja in driske. Lahko se pojavljajo tudi občasne krvavitve iz črevesa. Tumorji v danki dajejo občutek polne danke, pojavljajo se krvavitve iz danke in spremembe v diametru blata, v odvajanju tanjšega blata.

V Sloveniji letno zboli za rakom glave in vratu med 400 in 450 oseb.

Bolezenski znaki, na katere morate biti posebej pozorni, so:

• težave pri žvečenju, požiranju ali dihanju;
• trajna neprehodnost nosnih votlin ali ponavljajoče se krvavitve iz nosu;
• hripavost ali sprememba barve glasu, ki traja več kot 3 tedne;
• zmanjšana gibljivost jezika;
• občutek tujka v žrelu, grlu in vratu;
• neboleča bela ali rdeča leha v ustih;
• izguba voha ali okusa;
• nenadna izguba sluha ali bolečina v ušesu (še posebej samo na eni strani);
• oteklina ali zatrdlina v ustih ali vratu;
• dvojni vid;
• nepojasnjena utrujenost ali hujšanje brez razloga.

anja.scuka@zurnal24.si