"Možgani nam s sanjami sicer nimajo namena česa sporočati, lahko pa z opazovanjem sanj kljub temu razberemo določena sporočila. Predvsem o tem, kako nekaj doživljamo, kako se počutimo, kaj je na nas naredilo vtis, česa se bojimo, česa si želimo," pove psihoanalitična psihoterapevtka Malka Čeh, s katero smo se v okviru projekta Glas generacije pogovarjali o sanjah.
"Že sam pogovor o sanjah človeka nekoliko sprosti, da se lažje prepusti asociacijam in da ne poskuša povedati samo tistega, kar je smiselno," pripoveduje.
So sanje pokazatelj preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti? Imajo večkrat negativno ali pozitivno konotacijo?
Sanje so odraz preteklosti in sedanjosti, kot take pa lahko seveda tudi nakažejo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Možgani obdelujejo veliko več podatkov, kot se jih zavedamo, zato ni drzna predpostavka, da bi se skozi sanje lahko izrazili njihovi 'izračuni'.
Kolikor mi je znano, za zdaj še nimamo študije, ki bi konotacijo sanj razisovala neposredno s snemanjem možganov med spanjem. Če smemo sklepati na osnovi poročil po spominu sanjalcev, pa ima večina sanj negativno konotacijo. To se ujema s prej omenjeno predpostavko, da v sanjah predelujemo čustva in predelovanje je običajno povezano z neprijetnim čustvovanjem. Se pa večine sanj ne spomnimo in spomin nanje je zelo nezanesljiv.
Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri” . Projektu lahko sledite TUKAJ.
Nosijo sanje vedno poseben pomen, ali le v tolikšni meri, kolikor si ga sami razlagamo? Lahko s pomočjo sanj bolje spoznamo tudi sebe, svoje želje, prepričanja?
Sanje nam lahko zelo dobro pomagajo pri spoznavanju sebe, saj nam lahko veliko povedo o naših čustvih. Če imamo veliko neprijetnih sanj, lahko glede tega ugibamo, da bodisi iz preteklosti bodisi iz vsakdana predelujemo številna neprijetna čustva. Če se nam to zdi nenavadno in bi na splošno rekli, da smo dobro razpoloženi, da nas nič ne teži, so neprijetne sanje lahko znak, da neprijetnih čustev zgolj ne ozaveščamo. Sanje lahko uporabljamo tudi kot sprožilce asociacij. Ker so vsebinsko čustveno nabite, nas lahko hitro popeljejo v vsebine, ki nas presenetijo. Sanje nam razkrivajo, kar ne vemo, da vemo.
Zakaj pa pride do nočnih mor? So posledica psihičnih borb ali zgolj naključje?
Nočne more so odraz določene psihične stiske, lahko povezane s sedanjostjo ali preteklostjo. Pri tem ni povsem nujno, da je psihična stiska neposredno povezana z vsebino sanj. Če se torej v nočni mori pojavlja neka oseba, ni povsem nujno, da je ta oseba neposredno povezava s stisko. Če se v nočni mori pojavlja padanje, to ni nujno povezano z dejanskim ali pa metaforičnim padcem. Tudi same vsebine nočnih mor najbrž niso povsem naključne, so pa povezave posredne in zelo zapletene.
Poleg tega tudi predpostavljamo, da so lahko nočne more način priprave na morebitne travmatične dogodke v prihodnosti. Pri tem ne gre za to, da bi sanje v kakšnem magičnem smislu napovedovale prihodnost. Možgani so neskončno zmogljiv računalnik, ki ves čas procesira ogromne količine informacij. Če podatki iz preteklosti in sedanjosti kažejo verjetnost, da se bo človeku zgodilo nekaj stresnega, bi lahko bile nočne more način, s katerim preigrava scenarij.
Ali je res, da sanjamo le ljudi, ki jih poznamo?
Tudi na to vprašanje trenutno še ne moremo odgovoriti. Za odgovor bi morali z neko objektivno metodo opazovati vsebino sanj, nato pa ljudi iz sanj primerjati z znanci sanjavca. O vsebini sanj lahko za zdaj izvemo samo iz spomina na sanje, ki je zelo nezanesljiv. Glede na procese, za katere že vemo, da v možganih potekajo, pa je malo verjetno, da v sanjah ne bi mogli sestaviti 'nove' osebe.
Nekatere sanje se pri različnih ljudeh ponavljajo, pogosto je na primer izpadanje zob, padanje, letenje, kače ... Se njihov pomen skozi različne civilizacije spreminja ali ostaja enak?
Pomen sanj je gotovo odvisen od vseh okoliščin, v katerih človek biva. Torej tudi od njegove kulture, kulturnih simbolov, družbenih vrednot in konsenzov. Za nas ima drug pomen, ko sanjamo, da smo goli med ljudmi, kot ima to za pripadnika kakšne družbe, kjer je golota nekaj povsem običajnega. Če ima vsebina sanj enak pomen za različne ljudi, je to preprosto odraz njihove skupne kulturne, družbene resničnosti in skupne preteklosti.
Lahko med sanjami in resničnostjo potegnemo vzporednice ali gre za dva povsem ločena svetova?
Sanje nastajajo iz vsebin budne resničnosti. Če ne bi imeli budne resničnosti, ne bi sanjali. Od rojstva slepi ljudje denimo ne sanjajo vizualnih podob in od rojstva gluhi ne sanjajo zvokov.
Ali lahko sanje vplivajo na spremembo posameznikove realnosti?
Sanje lahko vplivajo na realnost. Če ste kdaj sanjali kaj zelo prijetnega ali pa zelo neprijetnega, je to najbrž še vsaj nekaj minut vplivalo na vaše budno počutje. Več ljudi ima izkušnjo, kako so sanjali, da so v koga zaljubljeni in je ta zaljubljenost držala še nekaj ur v budnosti. Lahko pa sanje resničnost spremenijo tudi tako, da vam pomagajo kaj videti ali slišati, česar sicer ne bi. Predvsem pa vam pomagajo vsako noč predelati nekaj čustvenih vsebin. Vaša realnost bi bila gotovo drugačna, če teh vsebin ne bi predelali.
Sanje nastajajo iz vsebin budne resničnosti. Če ne bi imeli budne resničnosti, ne bi sanjali. Od rojstva slepi ljudje denimo ne sanjajo vizualnih podob in od rojstva gluhi ne sanjajo zvokov.
Ali na sanje bolj vplivajo čustva ali razum?
Nedvomno čustva. Ko sanjamo, razum spi.
Kako potekajo obravnave strank, ki bi rade izvedele več o svojih sanjah?
Pravzaprav nimam in ne poznam primera, da bi se kdo za psihoterapijo odločil samo, da bi kaj več izvedel o svojih sanjah. Koliko se v psihoterapiji ukvarjamo s sanjami, je v veliki meri odvisno od terapevta in od tega, koliko po sanjah sprašujemo. Odzivi na ta vprašanja so različni. Nekateri radi razkrijejo vsebino svojih sanj in jih tudi redno prinašajo, ko ugotovijo, da je psihoterapija sanjam prijazen prostor. Takrat se tudi vedno pogosteje sanj spomnijo, si jih začenjo sami razlagati, jih razumeti, si z njimi pomagati. Drugi zatrjujejo, da ne sanjajo, ali pa delo s sanjami zavračajo, ker se jim zdi neosnovano. Večinoma pa se gibljemo nekje vmes ter sanje obravnavamo, ko iz kakršnega koli razloga pustijo nek vtis.
Obstaja veliko primerov vaših strank, ko ste s pomočjo sanj razrešili njihove psihične tegobe?
V psihoterapiji je zelo pomembno, da odkrivamo navidezne nesmisle. Sanje lahko zelo pomagajo, če je človek (pretirano) racionalen in težko dostopa do svojih čustvenih vsebin. Prav tako so izjemno dragocene pri delu z otroki in mladostniki, ki še veliko svojih notranjih stanj ne zmorejo ubesediti. Ni pa delo s sanjami seveda način, na katerega kakšno tegobo kar čudežno razrešimo.
Moramo v katerih primerih sanje jemati resno in bi priporočili obisk strokovnjaka?
Svojim sanjam lahko zmeraj resno prisluhnemo. Na ta način prisluhnemo tudi sebi. Da bi bil samo zaradi sanj nujen obisk strokovnjaka, se mi pa zdi manj verjetno. To bi priporočala v hipotetičnih primerih, če bi nam sanje denimo povzročale zelo hudo stisko. Ali če bi bile tako intenzivne, da bi zaradi njih trpeli za nespečnostjo oz. če bi bile povezane s kakšno drugo motnjo spanja.
V psihoterapiji je zelo pomembno, da odkrivamo navidezne nesmisle. Sanje lahko zelo pomagajo, če je človek (pretirano) racionalen in težko dostopa do svojih čustvenih vsebin. Sanje razkrijejo vsebine, do katerih samo s pogovorom ne bi dostopali. Že sam pogovor o sanjah človeka nekoliko sprosti, da se lažje prepusti asociacijam in da ne poskuša povedati samo tistega, kar je smiselno.
Poznate morda nekaj mitov o sanjah, ki jih lahko s psihološkega vidika ovržete?
Ovržem lahko trditev, če kdo reče, da ne sanja. Vsi ljudje sanjamo. Je pa povsem res, da se sanj ne spomnimo. Nekaj časa je tudi veljalo, da sanjamo samo v določeni fazi spanja (REM), kar tudi ne drži. Sanjamo namreč v različnih fazah spanja, le sanje so različnega tipa. Najbrž si lahko ob vseh ugotovitvah o procesih sanjanja, ki smo jih do danes zbrali v znanosti, dovolim tudi ovreči predstavo, da so sanje nekaj magičnega.
