Sušenje je ena od najstarejših oblik konzerviranja, pri čemer suho sadje ohrani večino hranil, ki jih vsebuje tudi sveže sadje. Suho sadje je tako bogato z vitamini, minerali in antioksidanti, predvsem pa ga odlikuje visoka vsebnost prehranskih vlaknin. Ker so ponavadi zelo sladki, jih lahko nadomestimo s škodljivimi sladkarijami. Z njim lahko predvsem v zimskem času pomagamo nadomestiti sveže sadje, saj nam je zaradi daljše obstojnosti vedno pri roki.
Kje ga sušimo
Na zimske dni je najbolje misliti že poleti in jeseni, ko imamo na voljo veliko sezonskega sadja. Sušimo lahko skoraj vse sadje, najpogosteje sušimo jabolka, slive, odlični so denimo kakiji, murve pa tudi marelice. Za sušenje ja najenostavnejši sušilec sadja, odlične krhlje in drugo suho sadje pa lahko pripravimo tudi na kuhinjski pečici, radiatorju, na kmečki pečici, kaminu ali zidanem štedilniku. Najprimernejša temepratura za sušenje je 50 do 65 stopinj Celzija, zelo pomembno je tudi gibanje zraka med sušenjem.
Pravkar so nekatere vrste suhega sadja uvedli tudi v Medexu. Vse njihovo suho sadje je nežveplano in brez dodanih konzervansov, arom in barvil. Prav v tem letnem času pa nam pride zaradi vitaminov in drugih pozitivnih lastnosti zelo prav. Med drugim so se odločili tudi za ponudbo dobrega antioksidanta goji jagod in inkovskih jagod.
