Zdravje > Otrok
1398 ogledov

Ne le mamice, tudi očetje se vse pogosteje soočajo s to težavo

Vsaka peta ženska  se nosečnosti in v prvem letu po porodu sooča z depresijo in anksioznostjo Profimedia
Vsaka peta ženska se nosečnosti in v prvem letu po porodu sooča s tem.

Na današnji svetovni dan zdravja, ki je letos posvečen zdravju mater in novorojenčkov, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) začenja celoletno kampanjo Zdravi začetki, svetla prihodnost. Z njo želijo pozvati k okrepljenim prizadevanjem za odpravo smrti mater in novorojenčkov ter prednostno obravnavo dolgoročnega zdravja in dobrega počutja žensk.

Sicer je po podatkih WHO leta 2023 zaradi zapletov med nosečnostjo ali pri porodu umrlo okoli 260.000 žensk oziroma ena vsaki dve minuti.

Slovenija med najboljšimi

V Sloveniji je na srečo umrljivosti dojenčkov majhna in je med najnižjimi v Evropi, stopnja maternalne umrljivosti pri nas je primerljiva z razvitimi državami. Umrljivost mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, je v Sloveniji danes nizka. V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok. 

Perinatalna umrljivost, ki predstavlja smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu, je bila v zadnjih petih letih 6,4 na tisoč rojstev. To je občutno manj kot v preteklosti – pred približno petimi desetletji je bila perinatalna umrljivost tudi trikrat višja. Tako po zadnjih podatkih mednarodnega projekta Euro-Peristat Slovenija sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov. 

dojenček leži v posteljici | Avtor: Profimedia Profimedia
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v osemdesetih letih pa dvakrat višja. Najbolj se je zmanjšalo število smrti, ki so neposredno povezane z nosečnostjo ali porodom. "K napredku so prispevale izboljšave v organizaciji porodniške oskrbe in skrbi za reproduktivno zdravje, kot so dostopnost do varnega in dostopnega splava, razvoj organizirane porodniške mreže in selitev porodov v nadzorovano okolje porodnišnic, uvajanje preventivnih programov za ženske in nenehno strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev. Pomemben del so prispevale tudi širše spremembe v medicini, dostop do sodobnih diagnostičnih in terapevtskih možnosti ter boljše spremljanje nosečnosti in poroda," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

To je najpogostejša težava po porodu

V prihodnje bo treba še več pozornosti nameniti prepoznavanje in obravnava duševnega zdravja žensk v času nosečnosti in po porodu. Depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka je namreč dokaj pogost pojav.

Ženska, ki se sooča z depresijo | Avtor: Profimedia Ženska, ki se sooča z depresijo Profimedia
Raziskave kažejo, da se v Sloveniji in drugod po svetu vsaka peta ženska v nosečnosti in v prvem letu po porodu sooča z depresijo in anksioznostjo in da so to v razvitih državah celo najpogostejše težave po porodu. V Sloveniji po porodu vsako leto zaradi hudih duševnih stisk trpi od 1700 do 3400 žensk. 

 | Avtor: Profimedia Profimedia
"Nosečnost in zgodnje starševstvo sta navadno prežeta z radostjo in drugimi prijetnimi občutki, veliko pa je tudi naporov ter čustvenih preizkušenj. Nekatere ženske nimajo težav z duševnim zdravjem, pri nekaterih so stiske le prehodne, lahko pa so spremembe razpoloženja in počutja tudi večje in dalj časa trajajoče. Nekatere ženske se soočajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih sredstev, težkimi bivanjskimi razmerami, težavami z zaposlitvijo, večjimi zdravstvenimi težavami ipd.," je na okrogli mizi poudarila Zalka Drglin z NIJZ-ja. Opozorila je tudi, da po najnovejših raziskavah eden od desetih očetov doživlja obporodno duševno stisko.

Specialistka psihiatrije Petra Jelenko Roth je naštela je nekaj znakov poporodne duševne stiske, ki so utrujenost, nespečnost, nenehne (neutemeljene) skrbi, razdražljivost …" Pomembno je, da ženske vedo, da niso same in da jim je pomoč na voljo," opozarja psihiatrinja. Po njenem je pravočasna in primerna pomoč ključna, saj pripomore k izboljšanju počutja in prepreči tragične zaplete. 

V Sloveniji presejalni program na depresivne in anksiozne motnje

Na okrogli mizi NIJZ smo slišali, da v Sloveniji dobro skrbimo za zgodnje prepoznavanje stisk v obporodnem obdobju. Tako je leta 2023 Slovenija uvedla nacionalni presejalni program v ginekoloških ambulantah, po porodu pa ob obiskih patronažnih medicinskih sester na domu. Vprašalnik o psihičnem počutju je vključen tudi v materinsko knjižico, ki jo dobi vsaka nosečnica.

"Moram priznati, da je naša stroka leta 2023 res toplo pozdravila spremembe, ki omogočajo, da so nosečnice aktivno preejane na depresivne motnje in anksioznost. To jim je omogočeno tako v času nosečnosti kot po porodu, po umetni ali dovoljeni prekinitvi nosenosti in po zunajmaternični nosečnosti. Gre za velik korak pri komunikaciji zdravstvenih delavcev z nosečnicami in pa tudi za same nosečnice, da o svojih težavah lažje spregovorijo," je povedala Tinkara Srnovršnik. ginekologinja v Zdravstvenem domu Ljubljana. 

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice