Na današnji svetovni dan zdravja, ki je letos posvečen zdravju mater in novorojenčkov, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) začenja celoletno kampanjo Zdravi začetki, svetla prihodnost. Z njo želijo pozvati k okrepljenim prizadevanjem za odpravo smrti mater in novorojenčkov ter prednostno obravnavo dolgoročnega zdravja in dobrega počutja žensk.
Sicer je po podatkih WHO leta 2023 zaradi zapletov med nosečnostjo ali pri porodu umrlo okoli 260.000 žensk oziroma ena vsaki dve minuti.
Slovenija med najboljšimi
V Sloveniji je na srečo umrljivosti dojenčkov majhna in je med najnižjimi v Evropi, stopnja maternalne umrljivosti pri nas je primerljiva z razvitimi državami. Umrljivost mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, je v Sloveniji danes nizka. V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok.
Perinatalna umrljivost, ki predstavlja smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu, je bila v zadnjih petih letih 6,4 na tisoč rojstev. To je občutno manj kot v preteklosti – pred približno petimi desetletji je bila perinatalna umrljivost tudi trikrat višja. Tako po zadnjih podatkih mednarodnega projekta Euro-Peristat Slovenija sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov.

To je najpogostejša težava po porodu
V prihodnje bo treba še več pozornosti nameniti prepoznavanje in obravnava duševnega zdravja žensk v času nosečnosti in po porodu. Depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka je namreč dokaj pogost pojav.


Specialistka psihiatrije Petra Jelenko Roth je naštela je nekaj znakov poporodne duševne stiske, ki so utrujenost, nespečnost, nenehne (neutemeljene) skrbi, razdražljivost …" Pomembno je, da ženske vedo, da niso same in da jim je pomoč na voljo," opozarja psihiatrinja. Po njenem je pravočasna in primerna pomoč ključna, saj pripomore k izboljšanju počutja in prepreči tragične zaplete.
V Sloveniji presejalni program na depresivne in anksiozne motnje
Na okrogli mizi NIJZ smo slišali, da v Sloveniji dobro skrbimo za zgodnje prepoznavanje stisk v obporodnem obdobju. Tako je leta 2023 Slovenija uvedla nacionalni presejalni program v ginekoloških ambulantah, po porodu pa ob obiskih patronažnih medicinskih sester na domu. Vprašalnik o psihičnem počutju je vključen tudi v materinsko knjižico, ki jo dobi vsaka nosečnica.
"Moram priznati, da je naša stroka leta 2023 res toplo pozdravila spremembe, ki omogočajo, da so nosečnice aktivno preejane na depresivne motnje in anksioznost. To jim je omogočeno tako v času nosečnosti kot po porodu, po umetni ali dovoljeni prekinitvi nosenosti in po zunajmaternični nosečnosti. Gre za velik korak pri komunikaciji zdravstvenih delavcev z nosečnicami in pa tudi za same nosečnice, da o svojih težavah lažje spregovorijo," je povedala Tinkara Srnovršnik. ginekologinja v Zdravstvenem domu Ljubljana.
dezurni@styria-media.si