Na Nacionalnem ištitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo uživanje štirih do petih obrokov dnevno, od katerih je zajtrk najpomembnejši.
Tisti, ki uživajo štiri dnevne obroke, to je zajtrk, kosilo, večerjo in en premostitveni obrok, imajo po njihovih navedbah boljše delovanje telesne presnove in boljši občutek sitosti čez dan ter zmanjšamo možnost prenajedanja: "S tem nižamo vsebnost maščob v krvi in ugodno vplivamo na nivo sladkorja v krvi ter zmanjšamo tveganja za hranilno in energijsko podhranjenost. Zdravo je pojesti toliko obrokov, da imamo stalno ravno prav poln želodec. S tem se izognemo možnosti, da bi pojedli preveč za en obrok."
Raziskave kažejo, da manjkajoči obroki povzročijo, da pri naslednjem obroku pojemo več in izberemo manj kakovostno hrano. Ob izpuščenem obroku telo izgubi energijo in jo z varovalnimi presnovnimi mehanizmi nadomesti s shranjevanjem vsega, kar pojemo pri naslednjem obroku. Z manjšimi obroki preprečujemo tudi nagle dvige krvnega sladkorja in s tem inzulina, ki vodijo odvečni sladkor do celic, kjer se le ta shrani kot višek v obliki maščob.
NIJZ
Pojasnjujejo, da več majhnih obrokov obremeni trebušno slinavko precej manj, kot če bi enako količino hrane zaužili naenkrat. Če jemo večkrat po malem, mora trebušna slinavka proizvesti naenkrat veliko manj inzulina, s tem pa preprečujemo inzulinski šok, ko nam višek inzulina vliva potrebo po novi hrani.
Otrok naj pred šolo poje zajtrk
Tako za odrasle kot za otroke je pomembno jesti zajtrk, ki telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi po daljšem obdobju preko noči.
Ko zjutraj zajtrkujemo, se zviša raven glukoze v krvi, to pa ugodno vpliva na delovanje celega telesa. Redno uživanje zajtrka ima pozitivne učinke na zdravje: izboljšata se kakovost in količina dnevno zaužite hrane, zmanjša pa se tudi tveganje pomanjkanja nekaterih vitaminov in mineralov.
NIJZ
Opozarjajo, da možgani za svoje delo prav tako potrebujejo energijo: "Zajtrkovanje tako pozitivno vpliva tudi na naše učenje, saj se izboljša reševanje kompleksnih nalog, logično sklepanje in aritmetika, reševanje problemov, pozornost ter spomin."
Kakšen zajtrk dati in ne dati otroku
Vsi pozitivni učinki zajtrka so odvisni tudi od količine in vrste živil, ki sestavljajo zajtrk. Na NIJZ so prepričani, da je lahko tudi hitro pripravljen zajtrk zdrav: "Izbirajte zdrave, polnovredne sestavine iz celih žit, ki ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi. Zajtrk naj vključuje tudi kakovostne vire beljakovin, kar še dodatno izboljša kognitivne zmožnosti in razpoloženje. Dodate lahko še zelenjavo ali sadje, kar zviša hranilno vrednost obroka in ugodno vpliva na njegovo energijsko gostoto."
Izogibajte pa se žitom za zajtrk z veliko dodanega sladkorja, maščob in soli. Tudi sami lahko v naprej pripravite okusne mešanice – zmešajte ovsene kosmiče, suho sadje in oreške.
- kaša iz svežega sadja, oreškov, semen, ovsenih kosmičev in navadnega jogurta
- polnozrnat kruh, sir, paradižnik in kozarec mleka
- vmešana jajca z bučkami, ajdov kruh z orehi, kos sadja
- polenta z mlekom in suhim sadjem, polenta z jogurtom, ali polenta z jajcem
- sveže sadje z navadnim jogurtom ali skuto, kefirjem in oreški, semeni
Primeri manj zdravih zajtrkov:
- kruh in čokoladni namaz
- palačinke s sladkim namazom
- kosmiči z veliko dodanega sladkorja
- hrenovke
- sladki piškoti
- sladkani napitki (čokoladno mleko z veliko saldkorja)
- sladkane kaše
Vse kar je zgoraj napisano ve skoraj vsak starš.Le kdo ne bi želel, da bi doma imel zdrave otroke. Kaj pa če otrok (10 do 15 let) ne je nič drugega kot krompir in makarone?Kako ga prisiliti, da bo jedel… ...prikaži več zelenjavo,oreščke, jogurt itd. Prosim za recept!