Poleg državnega praznika danes obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, katerega namen je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu.
Učinkov čezmernega hrupa na zdravje je namreč veliko, po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije, je ocena bremena bolezni v zahodnih evropskih državah pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev hrup moti med spanjem.
Letošnji mednarodni dan poteka pod sloganom "Ohranimo mirna območja v urbanem okolju".
Gre za poziv, saj je veliko prebivalcev, predvsem v velikih mestih stalno izpostavljenih hrupu in zato je izjemnega pomena, da imajo v bližini bivališč dostop do mirnega okolja, sporočajo z Nacionalnega instituta za javno zdravje (Nijz).
- Preberite še: S pomočjo aplikacije za pametne telefone lahko sodelujete pri oblikovanju zvočne slike Ljubljane.
Življenje ob letališču še kako vpliva na zdravje
Raziskava, ki jo je pred leti financirala Evropska komisija pa je pokazala, da hrup, ki ga povzročajo letala, zvišuje krvni tlak pri spečih ljudeh. Visok krvni pritisk pa lahko privede do možganske kapi, srčnega infarkta in odpovedi ledvic.
V raziskavi je sodelovalo 140 prostovoljcev, ki živijo v bližini letališča Heathrow in treh drugih velikih evropskih letališč. Meritve so pokazale, da močnejši kot je bil hrup, višji krvni pritisk so imeli speči prostovoljci.
- Preberite še: Kranjčani bi radi obrnili letala, ki zvletajo z Brnika
Posledice izpostavljenosti čezmernemu hrupu
Okvara sluha
Hrup dovolj visoke jakosti in trajanja okvari notranje uho in povzroča začasno ali trajno okvaro sluha v katerikoli starosti. Raziskave kažejo, da je meja izpostavljenosti pri 85 decibelih dnevno.
Motnje pri sporazumevanju
Hrup iz okolice nas moti pri razumevanju govora, v stanovanju zmanjša možnost zaznavanja pomembnih signalov kot so zvonec na vratih, zvonjenje telefona, razni alarmi ali motnje pri poslušanju glasbe, branju, učenju.
Nezmožnost razumevanja govora lahko povzroči vrsto osebnih težav in vedenjskih sprememb. Posebno občutljivi so otroci v obdobju, ko se učijo govoriti in brati.
Motnje spanja
Nemoteno spanje je predpogoj za dobro fiziološko in mentalno zdravje. Poleg neposrednih učinkov kot so nemirno spanje, spremembe krvnega tlaka in hitrosti bitja srca so pomembni tudi sekundarni učinki, kot so utrujenost, depresivno počutje in zmanjšana učinkovitost pri delu.
Na Nijz so zapisali, da za dober spanec, hrup v prostoru v nočnem času ne sme presegati trideset decibelov.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti hrupu v mirnem okolju, virom hrupa, ki povzročajo tudi vibracije ali nizkofrekvenčni hrup.
Povišan krvni tlak in srčni infarkt
Pri dolgotrajni izpostavljenosti visokim ravnem hrupa(bivanje v bližini letališč, industrijskih objektov, prometnih cest) lahko pri bolj občutljivih posameznikih v populaciji pričakujemo trajne posledice, kot so povišan krvni tlak in ishemične bolezni srca in ožilja.
Hrup povzroča tudi refleksne reakcije organizma, še posebej, če se pojavi nepričakovano in gre za neznano vrsto hrupa.
Duševno zdravje
Direktni vplivi hrupa na mentalno zdravje niso dokazani, domneva pa se, da lahko hrup pospeši in poslabša obstoječe mentalne motnje.
vanda.levstik@zurnal24.si
