Gregor Selak je prve znake multiple skleroze zaznal novembra 2013. Takrat je večkrat na dan za 10 sekund izgubil ravnotežje, večkrat je tudi padel. "Ko sem bil zunaj na ulici, je izgledalo, kot da sem pijan," je dejal. Po dveh tednih se je odpravil k osebnemu zdravniku, ki ga je napotil na nevrološko kliniko. Tam so mu po magnetnoresonančnemu slikanju glave in s pregledom možganske tekočine potrdili multiplo sklerozo.
Preberite še: Multipla skleroza: "Zbudila sem se in ugotovila, da ne vidim."
"Zdravnik me je želel takoj zdraviti s kortikosteroidi, kar sem zavrnil, saj sem bil šokiran in depresiven. Nato sem se poslužil več alternativnih možnosti zdravljenja, kar pa ni pomagalo, zato sem se vrnil k nevrologu," je dejal in dodal, da so začeli zdravljenje. Kot je povedal, se danes počuti dobro in lahko normalno hodi 1,5 ali dve uri. Prav tako je ponovno začel plezati, s čimer se je strastno ukvarjal pred boleznijo.Veliko jih bolezen zanika
Klinična psihologinja v UKC Maribor Estera Žalik je ob tem dejala, da je soočanje z diagnozo zelo stresna situacija. Kako posameznik reagira na to, je odvisno od tega, kako si sam razloži situacijo. Veliko jih bolezen na začetku preprosto zanika. Zaradi tega nekateri tudi odklonijo zdravljenje ali pa zdravil ne jemljejo.
"Zanikanja ne smemo obtoževati. To je obrambni mehanizem, da preživimo situacije, ki so v tistem trenutku preveč boleče," je pojasnila. Ob tem pa je dejala, da dolgoročno ne gre podpirati oziroma odobravati zanikanja, saj se potem bolniki ne zdravijo.
Opozorila je tudi na pomen podpore družine in bližnjih pri soočanju z boleznijo. "Res je, da ima med 40 in 60 odstotkov bolnikov z multiplo sklerozo tudi depresijo. Ampak bolj kot bolezen na to vpliva njihovo socialno okolje," je dejala.
"Živim!"
Po Selakovih besedah mu je pri soočanju z boleznijo zelo pomagala soproga. "A na koncu sem moral sam pri sebi spremeniti stvari. Ugotovil sem, da bo z negativno energijo šlo samo na slabše," je dejal in dodal, da je bolezen potem vzel kot pozitivno priložnost za spremembo svojega življenja. "Ugotovil sem, katere stvari želim početi. Sedaj jih dejansko počnem. Živim!," je še dejal.
Ogromen napredek pri zdravljenju bolezni
Čakalne vrste
Sicer Sovenija glede dostopnosti novih imunomodulatornih zdravil prednjači v primerjavi z državami na vzhodu Evrope, je povedala vodja Centra za multiplosklerozo na kliniki Saša Jazbec Šega. Največja težava, s katero se srečujejo na kliničnem oddelku, pa so po njenih besedah huda kadrovska stiska in dolge čakalne vrste. "Tu smo v Evropi na repu," je opozorila.
Prav tako so po njenih besedah težava dolge, šest- do sedemmesečne čakalne dobe na magnetno resonanco. "Nikjer v Evropi ni tako dolgih čakalnih dob kot v Sloveniji," je poudarila.
dezurni@zurnal24.si
