V Sloveniji potekajo številne čistilne akcije, ko prostovoljci pobirajo malomarno odvržene plastenke in pločevinke. Okoljsko obarvan čas so izkoristili pri društvu Eko krog in začeli z zbiranjem podpisov za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji.
Dobri dve leti pogovorov in analiz o vzpostavitvi kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji je dovolj, pravijo. Zahtevajo, da se ustrezni predpisi sprejmejo še letos in kavcijski sistem začne delovati januarja 2026. V nasprotnem primeru se bojijo, da se bo njegova vzpostavitev premaknila v nedoločeno prihodnost, pišejo v sporočilu za javnost. "Z zbiranjem podpisov pozivamo vlado in ministrstvo, naj vzpostavitev kavcijskega sistema postane prioriteta, predpisi sprejeti čimprej letos in sistem zaživi leta 2026. Več podpisov bomo zbrali, večji bo pritisk," k podpisu pozivajo v društvu.
Kot sta pokazali dve raziskavi, je dobro sprejet tudi med splošno javnostjo. Podprlo ga je 94 % Slovenk in Slovencev. "Taka enotnost je v Sloveniji redkost. Še redkeje se zgodi, da bi si industrija in nevladne organizacije prizadevale za isti cilj. Kot kaže pa vse to ni dovolj", našteva Uroš Macerl, član Eko kroga in sopredsednik stranke Vesna.
Erika Oblak iz Eko kroga pa dodaja: "Da kavcijskemu sistemu nasprotuje komunalno gospodarstvo in nekateri trgovci, je bilo jasno že od začetka, a da bodo parcialni interesi ene skupine deležnikov naleteli na odprta ušesa politike kljub močni podpori ostalih deležnikov, si nismo mislili."
Pri društvu spomnijo, da medtem v Avstriji, kjer imajo podoben in s Slovenijo po rezultatih primerljiv način ločenega zbiranja, že potekajo priprave na začetek kavcijskega sistema. Ta bo luč tam ugledal januarja 2025. Naši severni sosedi so namreč ugotovili, da bi za izpolnjevanje ciljev EU glede recikliranja plastenk potrebovali izboljšave, ki bi stale 27 milijonov evrov več od uvedbe kavcijskega sistema.
Kavcijski sistemi smetenje bistveno zmanjšajo, pospešujejo ponovno uporabo in recikliranje ter zmanjšajo rabo naravnih virov in energije. Ogljični odtis kavcijskega sistema je za 30 % nižji od zbiranja embalaže od vrat do vrat. Za občine, državo in proizvajalce pijač je cenejši.
Društvo Eko krog
Avstrija bo poleg Hrvaške in Madžarske tako že naša tretja soseda s takšnim sistemom, skupno pa ga ima že šestnajst evropskih držav. Uspešni so tako v velikih državah, kot je Nemčija, in v majhnih, kot so baltske države, pri čemer niti finančni položaj države pri uspešnosti ne igra vloge. V povprečju države zberejo 90 % embalaže pijač, kar je cilj EU za leto 2030. Omenjenega cilja brez kavcijskega sistema ne dosega nobena država.
dezurni@styria-media.si
Že od nekdaj plačamo ob nakupu te plastik pijače tudi plastenko,ki jo potem brezplačno odvržemo v kanto za plastiko,komunala to presortira in za vsako tono plastične embalaže pokasira lep zaslužek-zato tudi nasprotujejo vračanju pvc embalaže nazaj v trgovine,država bi pa… ...prikaži več še podražala že tako predrage umetne napitke in kasirala za nekaj kar nakupovalci že ves čas plačujemo.......
na Hrvaškem v vsaki trgovini pred vhodom... AMPAK embalažo sprejema samo njihovo in to celo ne zmečkano.. če naprimer kupiš naš donat tam ali avstrisko pivo embalažo NE prime vrže ti avtomatska zbiralnica nazaj... in gre v ostale smeti...sprejema skenira… ...prikaži večra vsako embalažo izrecno hrvaške... kar je njihov produkt... ostalo embalažo ki ne gre skozi odpeljat v trgovino kjer avtomata za rmbalažo ni vagajo kar z navadnimi vagami vedar mora biti v prozornem žaklju da se vidi embalaža tam zbirajo vse
Pametno