Trajnostno
29263 ogledov

Zaradi Bruslja konec humanitarnih akcij, kot smo jih poznali leta

Zbiranje podpisov, Inštitut. 8. marec Inštitut 8. marec
V veliko dobrodelnih akcij pri nas je bilo vključeno tudi zbiranje plastičnih zamaškov, ki pa morajo biti po novem pritrjeni na plastenke oziroma tetrapake.

Julija stopi v veljavo evropska direktiva, ki narekuje, da morajo imeti plastenke in tetrapaki do prostornine treh litrov pritrjene pokrovčke, ki se jih med uporabo ne da odstraniti. Do konca tega leta bodo tako morali vsi proizvajalci pijač plastenk prilagoditi svoje izdelke. V EU predvidevajo, da bi z uvedbo pritrjenih zamaškov onesnaženje s plastiko na evropskih plažah in v morjih zmanjšali za deset odstotkov. 

Plastični zamaški | Avtor: Profimedia Profimedia

Ta direktiva je del prve Strategije Evropske unije o plastiki, katere cilj je recikliranje plastične embalaže na trgu EU do leta 2030, zmanjšanje porabe plastike za enkratno uporabo in omejitev namerne uporabe mikroplastike.

Zamašek na plastenki | Avtor: Žurnal24 Žurnal24
V trgovinah lahko opazimo, da imajo plastične embalaže že sedaj večinsko pritrjene zamaške. Nekateri so to novost pozdravili, drugim se zdi nesmiselna, tretje med pitjem pritrjen zamašek moti, nekateri pa opozorili še na en morebiten negativni vpliv.

Plastične zamaške v Sloveniji namreč že vrsto let zbiramo v dobrodelne namene. Čeprav je plastika v zadnjih letih na slabem glasu, ostaja ena najbolj koristnih in priročnih materialov na svetu. Ker je nerazgradljiva, je njena reciklaža zato izjemno pomembna. 

Reciklaža plastike ne pomaga zgolj okolju temveč tudi posameznikom v stiski. Humanitarna društva ali posamezniki zbirajo zamaške v prvi vrsti za otroke, ki jim z zbranim denarjem, pridobljenim s predelavo zbranih odpadkov, plačajo operacije, protezo ali terapije. 

V preteklosti je bilo eno vodilnih podjetij pri prevzemanju plastičnih zamaškov pri nas koroško podjetje MPI Reciklaža, od leta 2007 so prevzeli in predelali skoraj 3400 ton zamaškov in tako donirali skoraj 950.000 evrov. Zaradi spremembe tehnologije so s to dejavnostjo zaključili leta 2019.

Plastični zamaški Slovenija Slovenija Nič več zbiranja zamaškov za dobrodelne namene

Trenutno je v Sloveniji na tem področju izjemno dejavno podjetje Dinos, kjer so s humanitarnimi organizacijami, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ali nevladnimi organizacijami v zadnjih štirih letih pri zbiranju zamaškov sodelovali v številnih akcijah, v sklopu katerih so zbrali več kot 120 ton zamaškov.

Prav tako so na humanitranem področju dejavni v podjetju Omaplasta iz Grosuplja, kjer so predlani v okviru akcij prevzeli 45 ton zamaškov, lani pa 33 ton. Delujejo tako, da za prevzete količine obračunajo vrednost in potem preko humanitarne organizacije nakažejo sredstva v obliki donacije. Vrednost zamaška je višja od tržne cene, v lanskem letu je denimo za zbrano količino predstavljala znesek nekaj več kot 15.000 evrov.

Drugače je pri podjetju Surovina, kjer tovrstnih primerov (skoraj) ne beležijo. Podobno je pri Komunali Kranj, kjer pri zbiranju odpadkov pokrovčkov ne zbirajo ločeno. "Komunala Kranj namreč izvaja storitev zbiranja odpadkov in ne sortiranja. Odpadke torej zberemo ter predamo naprej prevzemnikom," razložijo. Dodajo, da so v preteklosti pokrovčke že zbirali zaposleni znotraj podjetja in jih nato predali zavodu oz. pobudniku zbiralne akcije. Ob tem dodajo, da jih veseli, da pri pometanju javnih površin opažajo, da pokrovčkov ni več opaziti, zlasti sedaj, ko se ti držijo plastenk.

Ali odločitev pomeni konec zbiranja zamaškov v humanitarne namene?

Z zbiranjem zamaškov naredimo nekaj dobrega za čisto okolje, otroke in tudi odrasle pa na ta način ozaveščamo, kako pomembno je ločevanje odpadkov in posledično skrb za okolje. "Dober občutek o dobrem dejanju je prijeten za prav vsakega izmed nas," je prepričana Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenija (ZPMS), kjer že vrsto let zbirajo zamaške.

V preteklosti so sredstva večinoma zbirali za pomoč družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami in so se zato večinoma stekala v Sapramiškin sklad. Namenili so jih za fizioterapije, urejanje življenjskega prostora posameznikov in tudi za nakup določenih pripomočkov, na primer ureditev dvigala, posebne postelje in vozičkov, ki si jih družine niso mogle privoščiti. Zadnje leto pa so zbrana sredstva namenili v sklad Športnik sem in tako pomagali šestim otrokom s plačilom vadnine ter nakupom športne opreme za izbrano športno aktivnost. 

zamaški | Avtor: Profimedia Profimedia
Čeprav se po novem zamaški držijo plastenk, so na ZPMS prepričani, da je ta problem z malo truda in iznajdljivosti povsem rešljiv. Po njihovih izkušnjah evropska uredba ni vplivala na zanimanje javnosti za zbiranje zamaškov. Ta tradicija ima pri nas že dolgo brado in očitno je evropska uredba ne bo tako hitro prekinila. "Na nas se še vedno obračajo tako posamezniki kot določene institucije, med njimi najpogosteje osnovne šole in vrtci. Res pa je, da vsi zamaški niso primerni. Vedno znova opozarjamo, da so primerni zgolj zamaški pijač, jogurtov, mleka … Zamaški tekočih praškov in mehčalcev pa za to niso ustrezni," pojasni generalna sekretarka pri ZPMS

Letos nadaljujejo z zbiranjem sredstev za sklad Športnik sem, ki ga vodijo v okviru humanitarnega programa ENO SRCE. Vsi, ki se odločijo, lahko zbrane zamaške dostavijo na najbližje zbirno mesto Dinosa z opombo, da so namenjeni Zvezi prijateljev mladine Slovenije oz. programu Športnik sem. Lokacije kjer lahko zamaške oddajo najdete na povezavi

mleko alpsko mleko Slovenija Alpsko mleko ni več tako, kot ste ga vajeni

"Ob vsaki priložnosti povemo, da posamezniki lahko pomagajo na več različnih načinov:  lahko se odločijo za zbiranje zamaškov, lahko pošljejo SMS na 1919 s ključno besedo ENOSRCE5 (in darujejo 5,00 €) ali ENOSRCE10 (in darujejo 10,00 €), lahko pa tudi pogledajo na našo spletno stran v rubriko PODPRITE NAS in tako preverijo vse možne načine pomoči, npr. namenijo nam lahko 1 % dohodnine, postanejo naši mesečni donatorji ali nakažejo sredstva preko UPN obrazca," sklenejo pri ZPMS.

Da bo direktiva vendarle okrnila možnost oz. potencial zbiranja pokrovčkov, saj pokrovčki od plastenk predstavljajo večji del zbranih količin, pa so prepričani na Dinosu. "To bo na koncu pomenilo manjše zbrane količine pokrovčkov za humanitarni namen. Direktiva je zapletla tudi sam postopek zbiranja pokrovčkov; sedaj je namreč treba pokrovček odtrgati od plastenke ali tetrapaka, kar predstavlja dodatno delo, ki ga mora posameznik opraviti, sicer pa večjih sprememb ne opažamo," povedo. Kljub manjšemu zapletu so veseli, da posamezniki in društva pokrovčke še vedno zbirajo in dostavljajo v njihova skladišča.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 58
  • Kmodri_ 22:28 15.januar 2024.

    V Bruslju vladajo lobiji! Sram jih je lahko!

  • Avatar Uroš Fric
    uros8 13:28 14.januar 2024.

    Mladino naj šolski sistem uči o postopkih varovanja našega življenjskega prostora in koliko je to pomembno za človeštvo. Starih oslov pa ne boste več spravili na pravo pot, s katere so skrenili. Zamašek se pa na srečo zbiralcev le teh ...prikaži večh brez težave odtrga, odreže ali odstriže s plastenke. Pravi korak bi bila popolna prepoved plastične embalaže pri nas. Ampak Slovenija vedno sledi zgledom drugih, najraje tistim, ki so škodljivi. Imeli smo že jogurte v stekleni embalaži, ampak so prodajo opustili.

  • Avatar Suli
    Suli 13:15 14.januar 2024.

    Problem ni v zamaških ampak v državi, ki ne funkcionira. Ne znajo ali nočejo gospodarno ravnati z proračunom in prvo poskrbeti za svoje državljane v stiski šele potem za ostale. Ne vem ali tudi doma najprej poskrbijo za sosedove otroke ...prikaži več šele nato, če kaj ostane za lastne.🤔

Sorodne novice