Verjetnost, da človeka udari strela, je zelo majhna, ena proti 700.000, navajajo strokovnjaki. Pa vendarle se zgodi, kar smo že poročali tudi v tem, z udari strel zelo intenzivnem poletju.
Tudi do dvajset tisoč na dan
Slovenija je v Evropi eno najbolj izpostavljenih območij za udar strele. V času intenzivnejših poletnih neviht, kot smo jim bili priča na primer pretekli teden, smo v Sloveniji zabeležili tudi do dvajset tisoč strel na dan:
"Območje ob tromeji Slovenija, Avstrija, Italija, je območje z največ strelami v Evropi. Če ga primerjamo z nekaterimi drugimi državami, na primer Nemčijo, Francijo, je pri njih povprečna vrednost dva udara na kvadratni kilometer na leto, pri nas je skoraj štiri," nam je povedal Goran Milev, vodja sistema Scalar, ki deluje pod okriljem Elektroinštituta Milan Vidmar.
PREBERITE TUDI:
Idealni pogoji za nastanek strele
"Z Jadrana prihaja toplo vlažen zrak, na drugi pa imamo temperaturne razlike, ki ustvarjajo vertikalne vetrove. Ti vetrovi mešajo kondenzacijska jedra, ki so v zraku, skratka, nastajajo oblaki, ki se začnejo v zraku elektrificirati oziroma polarizirati," nastanek strele pojasni naš sogovornik.
Idealni pogoji za nastanek strel so torej ravno pri nas in to zato, ker se nahajamo na stičišču mediteranskega in celinskega podnebja.
"Ko govorimo o številu strel moramo razumeti, da jih mi med sabo ločujemo. Naš sistem daljinsko beleži strele, ki se pojavljajo med oblakom in zemljo. To strele so namreč tiste strele, ki dejansko vplivajo na nas, udarijo v objekt, vplivajo na zemljo. Strele, ki se pojavljajo med oblaki, pa samo slišimo in vidimo. Ko govorimo o številu strel, je v prejšnjem tednu, v času enodnevnih neviht na področju Slovenije v enem dnevu nastalo približno dvajset tisoč strel," je še pojasnil naš sogovornik, sicer strokovnjak za elektrotehniko.
Strela z jasnega
Strela se lahko pojavi tudi precej stran od same nevihte. V takih primerih se pojavi celo na mestih, nad katerimi je jasno nebo, udar groma pa je predaleč, da bi ga slišali:
"Strela z jasnega nas lahko doleti tudi deset kilometrov od nevihtnega oblaka, ki ga ne vidite, ne slišite, sploh če ste v kakšni kotlini. Takrat nevihte ne boste slišali tudi, če ste pet kilometrov vstran. Strela gre namreč vodoravno po zraku in se v nekem trenutku obrne proti tlem. Sonce sije, oblaka ni nikjer, strela je udarila, čeprav so to redki primeri, se vendarle tudi pojavljajo, saj ponavadi strela, če že gre na zemljo, udari navpično navzdol." Torej pojav strele z jasnega nikakor ni izmišljen, pojasni Milev.
Pri streli steče običajno približno 12 tisoč amperov toka, čeprav je sistem Scalar zabeležil že tudi takšne s tristo ali celo štiristo tisoč amperi. Gre seveda za ogromne vrednosti, kar naš sogovornik ponazori z naslednjo primerjavo:
"Če vzamemo napravo, naprimer sesalec z dva tisoč vati, ta vleče šest amperov toka, tukaj pa imamo 12 tisoč amperov."
Smrt ob direktnem udaru strele
V nasprotju z visokonapetostnimi električnimi vodi ob udaru strele pride do zelo kratkotrajnega impulza zelo močnega električnega toka. Poškodbe so zato različne.
Direktni udar strele v človeka, do katerega običajno pride na prostem, je pogosto smrten: "Z mojim razumevanjem učinkov toka na telo, zelo težko verjamem, da bi kdorkoli preživel. Dotična točka, kjer strela udari, je namreč tisoč stopinj Celzija." doda Milev
Pogosteje se tokovi razširijo in na žrtev udarijo s kakega drevesa ali kakega drugega objekta v bližini ali celo z druge osebe, ki stoji v bližini.
Do kontaktnih poškodb pride, kadar se oseba dotika objekta ali predmeta, v katerega je udarila strela direktno ali v obliki stranskih tokov.
Ko strela udari v tla, se tok razprši. Če se dotikamo tal na dveh od izvora toka različno oddaljenih točkah, pride do razlike v napetosti in med točkama lahko steče tok skozi telo. Kot pojasni naš sogovornik.
"Ko strela udari v zemljo, se pojavi tako imenovani napetostni lijak, ki je najvišja točka napetosti. Bolj kot se od te točke premikamo, se ta napetost niža. Če se torej vi nahajate v tem napetosntem lijaku, je lahko med eno in drugo vašo nogo tudi po nekaj tisoč voltov napetostne razlike. Ko se boste znašli na takšni napetosti, bo tok stekel skozi vaše telo in ta tok vas bo poškodoval. Zato fizične poškodbe ponavadi nastajajo zaradi toka, ki steče skozi njihovo telo ob pojavu napetostnega lijaka," še pojasni Milev.
"Vzemimo krave na pašniku. Strokovnjaki so izračunali, da se med njihovimi sprednjimi nogami pojavi tudi osem kilovoltov napetosti. Krave se namreč ne morejo v eni točki dotikati zemlje, v enem trenutku potegniti vse štiri noge skupaj. Ptiča, ki sedi na daljnovodu, pa strela ne ubije zato, ker sedi na eni napetostni točki. če bi pa imel razkorak, bi ga ta daljnovod poškodoval," pojav nazorno opiše nas sogovornik.
Če torej človeka nevihta ujame v naravi in se ne more umakniti kam na varno, pa je najbolje, da je v počepu in da ima stopala čim bolj skupaj.
Zakaj smo v varni v avtomobilu?
Najboljša zaščita pred udarom strele za objekte je zagotovljena strelovodna zaščita, ljudje pa so pred strelo najbolj varni samo v hišah s strelovodi in v avtomobilih. "Konstrukcija avtomobila je kovinska, ko smo v avtomobilu in vanj udari strela, ta karoserija prevzame funkcijo faradayeve kletke. Ko udari strela namreč njen tok najprej steče tam, kjer je najmanjši upor in kovina je bistveno bolj prevodna od zraka, zato ob udaru strele le ta sreče po kovini proti zemlji," pojasni naš sogovornik in doda, da gume na avtomobilu, ki naj bi nas pregovorno varovale pred strelo, ob tem nimajo nobene funkcije.
vanda.levstik@zurnal24.si
