"Krivica, ki nas je doletela pri gradnji zidu, nas do danes opominja, da se moramo boriti za svobodo, demokracijo in državljanske pravice, tako doma kot drugod po svetu," je povedala Merklova.
Merklova se je sicer rodila v Zahodni Nemčiji, a se je že v mladih letih s starši preselila v vzhodni del države. Groze, ki je spremljala gradnjo zidu, se še spominja, saj je bila njena družina nasilno ločena od širših družinskih članov. "Še bolj nepozabni pa so spomini na veselje, ki je Nemce spremljalo ob padcu zidu leta 1989," je dodala Merklova.
Wulf za več svobode znotraj Nemčije
Nemški predsednik Christian Wulff je v govoru ob slovesnosti na "mejni ulici" Bernauer dejal, da bi morala Nemčija znotraj svojih meja spodbujati več svobode in številnim priseljencem v državi pomagati k lažji integraciji.
Spomnil se je vseh, ki so umrli ob meji, ki je ločevala zahodni in vzhodni del Nemčije, ter tistih, ki so bili zaradi političnih vzrokov preganjani in so pristali v zaporih. "Zid je zdaj že zgodovina, a te zgodovine ne smemo pozabiti. Naša odgovornost je, da spomin nanj ohranjamo živ in ga prenesemo na prihodnje generacije, da se tovrstne krivice ne bi mogle nikoli več ponoviti," je še dejal.
Zastave na pol droga
Ob polnoči so pred kapelo sprave v Berlinu začeli z branjem imen in življenjskih zgodb 136 ljudi, ki so umrli med poskusom prečkanja meje. Odvilo se je več projekcij filmov na prostem in vodenih ogledov do zgodovinsko pomembnih točk ob liniji, kjer je nekoč stal zid.
Po vsej državi so zastave spustili na polovico droga, opoldne pa so spomin na žrtve počastili z minuto molka, med katero se je v Berlinu ustavil javni promet, oglasili pa so se tudi zvonovi številnih cerkva v mestu.
