Raziskava pravi, da podnebne spremembe povzročajo taljenje ledenikov na Grenlandiji, dodatna količina sladke vode v Atlantiku pa bo upočasnila morske tokove. Ko se bo Zalivski tok upočasnil, bo to vplivalo na večje dviganje morske gladine, ki bo najbolj opazno od tam, ko se Zalivski tok odmakne od obale pri rtu Hatteras v Severni Karolini, pa gor na sever do zvezne države Massachusetts.
To območje je eno najbolj gosto poseljenih na svetu, saj zajema mesta, kot so New York, Baltimore, Norfolk, Boston in Philadelphia. Na tem območju se gladina Atlantika dviga štirikrat hitreje, kot je svetovno povprečje. Od leta 1990 se je gladina oceana na tem območju dvignila za 3,7 milimetra, svetovno povprečje pa je med 0,6 in enim milimetrom na leto.
Poplave na vsake tri leta
Ko se gladina oceana dviguje, postajajo ekstremni nevihtni pojavi vse pogostejši in z erozijo obale bodo postajale pogostejše tudi poplave. Dvig gladine Atlantskega oceana za en meter bi za mesto New York grožnjo velikih poplav, do katerih pride enkrat na sto let, izjemno povečal. Do takšnih poplav bi lahko prihajalo na vsake tri leta.
Medvladna skupina strokovnjakov o podnebnih spremembah, ki je po naročilu Združenih narodov leta 2007 izdelala ocene o posledicah teh sprememb, je ugotovila, da se bo do konca stoletja gladina morij po svetu povišala za 59 centimetrov. Že to bi bilo dovolj za uničenje številnih otoških državic in povzročitev hude škode nizko ležečim območjem blizu delt velikih rek.
Kasnejše študije so začele upoštevati tudi taljenje arktičnega ledu in ugotovile, da ima to veliko večjo vlogo pri rasti gladine oceanov in morij, kot se je sprva domnevalo. Znanstveniki zdaj na splošno ocenjujejo, da se bo do konca stoletja gladina morij dvignila za meter.
Če imajo radi svoje mesto bodo pač nasipe zgradili. Seveda pa obstaja možnost "New Orleans style" poplave če kak hurikan "zaide" zraven mesta New York.