Zadnjih 12 mesecev Bližnji vzhod pretresa neizprosna tragedija, je ob prvi obletnici vdora Hamasa v Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo na Gazo, sporočil urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA). Države poziva, naj zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter človekovih pravic.
"Nobena statistika ali besede ne morejo v celoti zajeti obsega fizičnega, duševnega in družbenega opustošenja, ki se je zgodilo," je danes sporočila začasna vodja urada OCHA Joyce Msuya.
"Vemo, kaj se mora zgoditi: talce je treba izpustiti in z njimi ravnati humano. Civiliste je treba zaščititi in poskrbeti za njihove osnovne potrebe. Arbitrarno pridržane Palestince je treba izpustiti. Humanitarne delavce je treba zaščititi in jim olajšati delo. Storilci morajo odgovarjati za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. In napad na Gazo se mora končati," je sporočila Msuya.
Skoraj celotno prebivalstvo razseljeno
OCHA ob obletnici še izpostavlja, da je skoraj celotno prebivalstvo Gaze razseljeno, civilisti pa se soočajo s skrajnim pomanjkanjem in omejenim, včasih celo odsotnim, dostopom do zdravstva, hrane, elektrike in humanitarne pomoči. Opozarjajo še, da je bilo v palestinski enklavi ubitih več kot 300 humanitarnih delavcev, kar da je največ v katerikoli posamični krizi in zaradi česar je Gaza najbolj nevaren kraj za humanitarne delavce.
Pripadniki palestinskega islamističnega gibanja Hamasa so ob lanskoletnem vdoru v Izrael ubili okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjih oblasti ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.
Od sredine septembra je Izrael okrepil še napade na sosednji Libanon, ciljal je tudi Sirijo in Jemen. V vojno se je z raketnimi napadi na Izrael vključil tudi Iran. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.
Pozivi k prekinitvi ognja
Številne države in mednarodne organizacije spričo žrtev in opustošenja v enklavi pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.
V Evropi se ob obletnici vrstijo izrazi solidarnosti z judovskimi skupnostmi in obenem pozivi k ustavitvi vojne, ki je opustošila palestinsko enklavo. K takojšnji prekinitvi ognja je pozvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in več evropskih voditeljev.
Von der Leyen je v izjavi znova ostro obsodila dejanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas izpred leta dni, ko so njegovi pripadniki ubili okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce. "Prinesla so izjemno trpljenje ne le prebivalcem Izraela, ampak tudi nedolžnim Palestincem," je sporočila.
Leto dni po začetku vojne so razmere v Gazi po njenih besedah grozljive. Ponovila je poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi vseh talcev in končanju konflikta ter napovedala nadaljnjo humanitarno pomoč EU ljudem tako v Gazi, kjer je bilo ubitih okoli 42.000 ljudi, kot tudi v Libanonu. "Hamasovi teroristični napadi na Izrael so sprožili vrtinec nasilja, ki je celotno regijo pripeljala v izjemno napeto in nemirno stanje," je zapisala in vse strani pozvala k odgovornemu in zadržanemu ravnanju. Izrazila je še solidarnost z judovskimi skupnostmi po vsem svetu. Opozorila je, da se vnovič krepijo antisemitski incidenti in napovedala nadaljnje ukrepanje proti temu na ravni EU.
Solidarnost z Izraelci je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je danes na omrežju X zapisal, da bolečina ostaja tako živa kot pred letom dni. V telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjhujem je že v nedeljo potrdil neomajno zavezanost varnosti Izraela, obenem pa se se zavzel za prekinitev ognja v Gazi in Libanonu.
Da stojijo ob strani judovski skupnosti, je sporočil tudi britanski premier Keir Starmer, ki je v zapisu na X poudaril, da je bil 7. oktober 2023 najtemnejši dan v judovski zgodovini po holokavstu. "Spričo sovraštva ne smemo nikoli gledati stran. Pogleda ne smemo obrniti niti, ko civilisti nosijo posledice tega konflikta na Bližnjem vzhodu," je zapisal in prav tako pozval k prekinitvi ognja.
Dokler žid ne bo dobil po pički, ne bo miru. To se pa ne bo zgodilo, ker za vsem skupaj stojijo Ameri, podkupljeni s strani židovskega lobija, da židom krijejo hrbet in v UN blokirajo vsakršen poskus, da bi židom nabili sankcije.