Kot je general, ki je vodenje države prevzel leta 1999 v državnem udaru, pojasnil v intervjuju za
britansko televizijo Sky News, je podrobno preučil svoj položaj in spoznal, da je on pravi za
vodenje države v demokracijo. Ob tem je zatrdil, da ni diktator in da si želi demokracije. Tistega
dne, ko bo Pakistan postal mirna država, bom odstopil, je dejal in napovedal, da bodo izredne
razmere v državi veljale do januarskih volitev.
Teroristi lahko zmagajo
Ob tem priznava, da se dogodki v državi odvijajo v nevarno smer. Izrazil je razočaranje nad
Zahodom in poročanjem tujih medijev, ki so ga po njegovem mnenju pustili na cedilu.
"Lahko izgubimo vojno proti terorizmu zaradi napačne interpretacije medijev v Pakistanu in po
svetu," opozarja
Mušaraf, ki je razočaran, da njegovi dosežki zadnjih let niso cenjeni, kot bi
morali biti.
"Pustimo preteklost za sabo. Delovati moramo enotno za skupno dobro Pakistana," je še
dodal.
Aretacije se nadaljujejo
|
|
Oblasti so aretirale opozicijskega voditelja in enega od največjih kritikov režima Imrana Kana, ki se je pojavil na študentskih demonstracijah proti izrednim razmeram. |
To je bil prvi javni nastop Mušarafa, potem ko je 3. novembra v državi razglasil izredne razmere, v naslednjih dneh pa sta vojska in policija priprli na tisoče pripadnikov opozicije, ki zahtevajo Mušarafov odstop. V hišnem priporu se je znašla tudi voditeljica opozicije Benazir Buto, ki se je oktobra po letih izgnanstva vrnila v Pakistan, potem ko je z Mušarafom sklenila dogovor o delitvi oblasti.
Tudi Zahod je ostro kritiziral razglasitev izrednih razmer in zahteval čimprejšnjo razveljavitev. V Pakistanu naj bi sicer na začetku januarja izvedli parlamentarne volitve.
