Švedska in Finska sta danes v Bruslju uradno vložili prošnji za vstop v Nato, poročajo tuje tiskovne agencije. Prošnji sta generalnemu sekretarju zavezništva Jensu Stoltenbergu davi predala veleposlanika obeh držav. Obe doslej nevtralni državi sta se za vstop v Nato odločili spričo ruske invazije na Ukrajino.
"To je zgodovinski trenutek za našo varnost," je ob predaji prošenj dejal Stoltenberg ter izrazil upanje, da bo postopek sprejetja obeh držav hitro zaključen.
Stoltenberg je pozdravil prošnji Švedske in Finske za sprejem v Natu, ki ju je označil za "najbližji partnerki" zavezništva. "Vaše članstvo v Natu bo povečalo našo skupnost varnost," je dejal v navzočnosti veleposlanika Švedske pri Natu Axela Wernhoffa in Finske Klausa Korhonena na sedežu Nata v Bruslju.
V Turčiji pomisleki
"Zaveznice bodo zdaj razmislile o naslednjih korakih na vaši poti v Nato," je še dejal Stoltenberg. Kot je povedal, bo zavezništvo čim prej ocenilo njuno kandidaturo za članstvo, vendar je treba upoštevati varnostne interese vseh zaveznic. Skliceval se je na nedavne ugovore Turčije.
Na poti pristopanja k Natu bo največjo oviro predstavljala namreč Turčija, saj morajo vsako prošnjo za članstvo soglasno odobriti vse države članice Nata, ki jih je trenutno 30. Turčija je že izrazila nasprotovanje, saj je kritična do domnevnih povezav obeh držav z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) in kurdsko milico YPG v Siriji, obregnili pa so se tudi ob uvedbo sankcij proti Ankari. Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Ankare v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vso prodajo orožja Turčiji.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes pozval članice zavezništva, naj spoštujejo zaskrbljenost Ankare glede obeh držav. "Naše edino pričakovanje od zaveznikov v Natu je, da najprej razumejo našo občutljivost, jo spoštujejo in končno podprejo," je dejal Erdogan v govoru poslancem svoje vladajoče konservativne stranke AKP v Ankari.
Erdogan je ob tem še omenil, da je Švedska pred kratkim zavrnila zahtevo Turčije po izročitvi "30 teroristov", in dodal: "Teroristov nam ne boste izročili, boste pa zahtevali našo podporo za članstvo v Natu."
"Nato je varnostna organizacija. Zato ne moremo reči 'da', da bi to varnostno organizacijo prikrajšali za njeno varnost," je opozoril.
Več zaveznic v Natu, predvsem Velika Britanija, je državama že ponudilo varnostna zagotovila v vmesnem obdobju pred dejanskim vstopom, ko bo tudi zanju veljal 5. člen o skupni obrambi.
Rusi že v ponedeljek označili potezo kot ''napako''
Ruski predsednik Vladimir Putin je odločitev širitvi označil za napako, predvsem za Finsko, verjetno tudi v luči tega, da je bil eden izmed pomembnejših vidikov vojne v Ukrajini prav rusko nasprotovanje širjenju Nata proti vzhodu. "Rusija bo prisiljena sprejeti povračilne ukrepe, tako vojaško tehnične kot tudi druge, da zaustavi tovrstne naraščajoče grožnje svoji nacionalni varnosti," pa je v ponedeljek sporočilo rusko ministrstvo za zunanje zadeve.
Širjenje vojaške infrastrukture na njuno ozemlje bi terjalo odziv Moskve, je še opozoril Putin. "Ta odziv bo odvisen od narave groženj, ki se bodo pojavile za nas," je pojasnil. Po njegovem je treba natančno preučiti načrte zavezništva, predvsem ZDA, da poveča globalni vpliv.
Pot do polnopravnega članstva je še dolga
Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.
V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.
Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.
Finska ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo. Med hladno vojno je bila vojaško nevtralna v zameno za zagotovila Sovjetske zveze, da je ne bo napadla. Država s 5,5 milijona prebivalcev ima vojsko, ki šteje do 280.000 mož, poleg tega ima še 600.000 rezervistov. Njen letošnji obrambni proračun znaša 5,1 milijarde evrov, v naslednjih štirih letih naj bi, kot so sklenili aprila, za vojsko namenili še dodatni dve milijardi evrov. Finski poslanci so odločitev podprli s 188 glasovi za in 8 proti.
Z vstopom v Nato se bo končala več kot 200 let trajajoča vojaška neuvrščenost Švedske. 10-milijonska država s približno 38.000 vojaki je znana po močni vojski. Za financiranje vojske Švedi namenjajo 1.2 % BDP, do leta 2028 pa naj bi izdatke povečali na dva odstotka BDP.
