Karadžićeva pritožba klavrno propadla, dobil še višjo kazen

"Krivi ste genocida, zločinov proti človečnosti in kršenja pravil vojskovanja," je sodnik pritožbenega senata danes povedal Radovanu Karadžiću. Dodal je še, da gre za zločine nevidenih razsežnosti in brutalnosti, zato so Karadžiću kazen s 40 let zapora zvišali na dosmrtno ječo. 

Po poročanju medijev, ki so v dvorani, se je po razglasitvi sodbe razlegel aplavz, pa tudi nekaj žvižgov. 

Reakcije porodica žrtava na doživotnu kaznu u spomen sobi #Srebrenica #Karadzic pic.twitter.com/Xd1B1D7drW

— BIRNBiH (@BIRN_BiH) March 20, 2019

Neposredni prenos iz dvorane poteka s polurno zamudo, gre za varnostni ukrep, saj je ob razglasitvi sodbe Slobodan Praljak v neposrednem prenosu izpil strup. 

Incident na sodišču Svet "Nikamor ne nosite stekleničke, iz katere je pil strup!"

Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je kazen 40 let zapora neprimerna, če se njegove zločine primerja z nekaterimi obsojenci, ki so dobili dosmrtne kazni. 

Če bi obveljala kazen 40 let zapora, bi imel Karadžić teoretično možnost, da pride živ iz zapora. Praksa sodišča je namreč, da se obsojence predčasno izpusti po dveh tretjinah prestane kazni, kar je v njegovem primeru po slabih 27 letih.

Kje bo prestajal kazen?

Pritožbe na današnjo odločitev sodišča ni. Po razglasitvi sodbe bo treba določiti državo, v kateri bo prestajal kazen, bo pa morala to biti država, ki ima v svojem pravnem redu dosmrtno zaporno kazen. Dogovor s sodiščem o prestajanju zapornih kazni imajo na primer Nemčija, Albanija, Belgija, Avstrija, Poljska, Velika Britanija, Norveška, Slovaška, Danska, Finska, Estonija, Španija, Italija, Portugalska, Francija, Ukrajina in Švedska. 

Niso mu verjeli, da ni imel zločinskega namena

Sodišče je sicer potrdilo vse točke prvostopenjske razsodbe razen nekaj incidentov. 

Pritožbeni senat ni našel utemeljitve za trditev v pritožbi, da Karadžić ni nameraval sodelovati v zločinih v Sarajevu, je dejal sodnik Joensen. Njegova namera temelji na številnih dokazih in izjavah.

Karadžić je sicer res nekajkrat dal ukaz, naj se ne strelja civilistov, a je bilo to le takrat, kadar do potekala pogajanja ali diplomatski sestanki, tako da je šlo za politično motivirane ukaze, je ocenil pritožbeni senat.

Za dva incidenta je pritožbeni senat Karadžič oprostil.

V zvezi z pregonom Bošnjakov (žensk, otrok in starejših) iz Srebrenice pritožbeni senat ni našel napak prvostopenjskega sodišča.

Dokazi, da je bilo nekaj posameznikov osvobojenih, ne kaže, da ni obstajala genocidna namera, je dejal sodnik. Pritožbeni senat je poleg tega ocenil, da je Karadžić vedel za poboje po padcu Srebrenice julija 1995. Da ni vedel, je bila ključna trditev iz njegove pritožbe.

Sodišče je zavrnilo tudi zahtevo tožilstva, da se Karadžića obsodi za genocid leta 1992, v tej točki obtožnice je bil na prvi stopnji oproščen. 

Na prvi stopnji obsojen na 40 let zapora

73-letnega Karadžića je haaško sodišče marca leta 2016 na prvi stopnji spoznalo za krivega v desetih od enajstih tožb obtožnice in ga obsodilo na 40 let zapora.

V pritožbi je tožilstvo zanj zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.

Kazen so mu med drugim izrekli zaradi genocida več kot osem tisoč Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot deset tisoč ljudi.

Poznavalci so ocenjevali, da obstaja možnost, da sodišče Karadžića obsodi na nižjo kazen, kot mi jo je izreklo sodišče na prvi stopnji.

Karadžić je bil na begu vse do 21. julija leta 2008, ko je bil prijet v Beogradu. Tam je leta preživel kot zdravilec Dragan Dabić.

dezurni@zurnal24.si