Prve preiskave libanonskih oblasti po valu eksplozij elektronskih naprav, ki so v torek in sredo terjale najmanj 37 smrtnih žrtev in ranile več kot 3000 ljudi, so pokazale, da so eksploziv vanje namestili še pred dostavo v državo, je v četrtek sporočila misija ZN v Libanonu, ki je za "teroristični napad" okrivila Izrael.
"Prve preiskave so pokazale, da so naprave pred prihodom v Libanon strokovno sabotirali [...] in jih nato razstrelili s pošiljanjem elektronskih sporočil," so pri misiji ZN zapisali v pismu, v katerega je vpogled dobila francoska tiskovna agencija AFP.
Libanon so v torek in sredo prizadele množične eksplozije pozivnikov, ročnih radijskih postaj in drugih naprav, ki naj bi jih uporabljalo oboroženo gibanje Hezbolah. Eksplozije so po podatkih libanonskih oblasti terjale 37 smrtnih žrtev, okoli 3000 ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi številni civilisti.
Za napad okrivili Izrael
Misija ZN v Libanonu je za teroristični napad okrivila Izrael in sporočila, da je ogrozil diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja v Gazi in na jugu Libanona, kjer vse od izbruha vojne v Gazi 7. oktobra lani vsakodnevno prihaja do obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom.
Ob tem so v pismu pozvali Varnostni svet ZN, naj na današnjem izrednem zasedanju na temo smrtonosnih eksplozij v Libanonu poda ostro obsodbo. Zasedanja naj bi se udeležil tudi libanonski zunanji minister Abdalah Bou Habib, so za AFP povedali diplomatski viri.
ZDA in Francija pozvala k umirjanju razmer na Bližnjem vzhodu
ZDA in Francija sta sprtim stranem na Bližnjem vzhodu poslala skupen poziv za umirjanje razmer po zadnjem zaostrovanju med Libanonom in Izraelom, sta v četrtek v Parizu novinarjem povedala ameriški državni sekretar Antony Blinken in francoski zunanji minister Stephane Sejourne.
Blinken je dejal, da je premirje v Gazi še vedno možno in nujno, medtem pa ZDA in Francija nočeta zaostrovanja z nobene strani. Obe državi si prizadevata za zmanjšanje napetosti med Izraelom in Libanonom, od kjer Hezbolah od 8. oktobra lani izstreljuje rakete na Izrael, ki na napade odgovarja, je dejal Blinken.
Sejourne je v izjavi novinarjem dejal, da je to njegov zadnji medijski nastop na položaju, ker je kandidat za evropskega komisarja. "Skupaj z ZDA pozivamo k umirjanju razmer na Bližnjem vzhodu in smo tja poslali skupno sporočilo," je dodal.
Blinken se je v Parizu srečal s kolegi iz Francije Sejourneom, Italije Antoniom Tajanijem, Velike Britanije Davidom Lammyjem in predstavnikom nemškega zunanjega ministrstva Gunterjem Sautterjem, je sporočil State Department. Gre za neformalno skupino ZDA in štirih velikih evropskih zaveznic Quint.
Poudarili so pomen nadaljevanja podpore Ukrajini do končne zmage in govorili o skupnem ukrepanju proti Iranu. Blinken je poudaril podporo ZDA predlogu za premirje v Gazi, ki ga je potrdil tudi Varnostni svet ZN, je sporočil State Department. Blinken je o istih temah govoril tudi s predsednikom Francije Emmanuelom Macronom.
Izraelska vojska zadela več sto tarč v Libanonu
Izraelska vojska je v četrtek zvečer sporočila, da je zadela več sto tarč v Libanonu, predvsem raketne sisteme šiitskega gibanja Hezbolah. Po navedbah izraelske vojske so bili sistemi v pripravljenosti na izstrelitev, poročajo tuje tiskovne agencije. Izraelske letalske sile so poleg tega zadele še več "teroristične infrastrukture". Ob tem so zagotovili, da nameravajo tudi v prihodnje slabiti infrastrukturo in sposobnosti Hezbolaha in s tem braniti Izrael.
Tarča obstreljevanja je bilo območje Nakure na jugu Libanona.
Iz libanonskih varnostnih krogov je bilo slišati, da naj bi bil to eden najobsežnejših izraelskih napadov na državo od začetka vojne v Gazi lani oktobra. V roku 20 minut so izraelske sile namreč napadle okoli 70 ciljev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. To je bil že drugi val obstreljevanj v četrtek, potem ko sta se Hezbolah in Izrael obstreljevala že čez dan.
V regiji se po množični eksploziji komunikacijskih naprav pripadnikov Hezbolaha krepi zaskrbljenost zaradi morebitne izraelske kopenske ofenzive na jugu sosednje države. Izrael želi namreč Hezbolah ponovno izriniti z obmejnega območja, da bi zagotovil varnost svojih državljanov na severu.
