KZS bo volitve za predsednika izvedla tri mesece pred rokom, kot je v pogovoru za STA povedal Matej Erjavec, to predvsem zaradi dejstva, da je zveza v pogovorih s številnimi partnerji, tako pokrovitelji kot različnimi ligami, zato predsednik želi izvedeti, ali ima podporo klubov za nadaljnje delo in pogovore.
"Čeprav je bilo kar precej prelitega črnila na to temo, sem na koncu ostal edini kandidat. Seveda pa me morajo na skupščini še vedno potrditi delegati oziroma klubi," pravi Erjavec.
Fiba, evroliga, liga NBA morajo najti rešitev za košarko
Glavna težava za evropske košarkarske zveze in Slovenija pri tem ni izjema so neurejena razmerja med glavnima akterjema košarke, Fibo na eni strani ter evroligo na drugi. Erjavec pravi, da položaj postaja nevzdržen in da bo treba presekati gordijski vozel.
"Pogovarjal sem se z dobrim prijateljem Aleksandrom Čeferinom, predsednikom Evropske nogometne zveze, in mu glede na proračun njegove zveze malce v šali dejal, naj Uefa kupi Fibo in košarko priključi svoji organizaciji kot sekcijo, tako kot to delajo veliki nogometni klubi. Neverjetno je, da evropska košarka posluje z 80-krat manj denarja kot nogometna. Zagotovo je velika razlika med športoma, a ne 80-kratna. Nekaj je očitno narobe z našim športom," pravi Erjavec.
"Najprej se morajo skupaj zbrati liga NBA, Fiba in evroliga ter se uskladiti. Vsaka organizacija ima svoja pravila in to za razvoj košarke zagotovo ni dobro. Da sploh ne govorim na primer o teh kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki so neregularne, saj določene reprezentance praktično nimajo igralcev. Samo poglejte Francijo, Hrvaško ... Nekaj se sicer premika, a zelo počasi. Nacionalne zveze smo se začele pogovarjati med seboj, imamo zamisli, a dokler se vrhovi ne bodo uskladili, mi sami ne bomo mogli veliko spremeniti," meni Erjavec.
Liga Aba in nacionalne zveze kot partnerji
Na domačem področju, se pravi ligi Aba in državnem prvenstvu, pravi Erjavec, se te stvari že spreminjajo. "Smo v rednih stikih z ligo Aba. V Podgorici smo bili skupaj na večerji in pogovori se premikajo v smeri partnerstva. Pri nas na zvezi se zavedamo, da klubi potrebujejo močna ligaška tekmovanja, prav tako so oni mnenja, da bi bila državna prvenstva najboljši kriterij za uvrščanje v njihova tekmovanja. Treba je najti primeren sistem, v katerem ne bo nihče prikrajšan," je dejal Erjavec.
Glavna težava v Sloveniji so za KZS nesoglasja s sodniško organizacijo, ki so oktobra celo privedla do stavke in preložitve tekem prvega kroga lige Nova KBM. Tedaj sta si strani dali pol leta časa, da najdeta ustrezno rešitev. Moratorij se bo iztekel konec aprila. "Pogovori na relaciji zveza - sodniki - klubi so v teku, ne vem pa, ali bo prišlo do dogovora. Oktobra smo sklenili, da če ne bo rešitve do konca aprila, bo obveljal sklep o znižanju potnih stroškov za sodnike, ki je bil jabolko spora," dodaja Erjavec.
Za zlato medaljo 300.000 ali pa vsaj 150.000 evrov
Boleč poraz Slovenije v kvalifikacijah za SP v Belorusiji je malce skazil sliko slovenske moške reprezentance, ki je pred pol leta stopila na evropski prestol. Čeprav je vsem jasno, da je to največji uspeh slovenskega ekipnega športa, igralci in strokovno vodstvo še vedno niso dobili primerne finančne nagrade. Zlato medaljo okoli vratu bodo nosili do konca življenja, Bloudkovo priznanje, ki so ga dobili ta mesec, je prav tako lepa in delno tudi finančna nagrada, koliko denarja bodo igralci dejansko dobili za naslov evropskega prvaka, pa še vedno ni znano.
"Državni sistem predvideva zgolj 17.000 evrov za zlato medaljo na evropskem prvenstvu. Slovenska vlada je takoj po septembrskem naslovu primaknila še 50.000 evrov, a če bi to vsoto razdelili med vse igralce in strokovno vodstvo, bi na posameznika prišla dejansko dokaj smešna cifra."
"Z generalnim sekretarjem Nesterovićem sva bila konec decembra pri predsedniku vlade in obljubil je, da bodo košarkarji dobili nekaj več. Pogovarjali smo se okoli skupne številke 300.000 evrov. Razumem, da je zdaj predvolilni čas in da ima vlada še mnogo drugih pomembnih stvari, toda do izteka njenega mandata se to mora rešiti. Če zdajšnja vlada tega ne bo storila, bomo na košarkarski zvezi zbrali nekaj sredstev, vendar zagotovo ne do številke, ki sem jo prej omenil. Računam okoli 150.000 evrov za vse skupaj," pravi predsednik Erjavec.
V nadaljevanju pogovora se je Erjavec dotaknil še finančnega položaja zveze, o katerem je bilo pred evropskim prvenstvom na Finskem in v Istanbulu precej govora. "Res je, da smo bili v minusu, a v to smo šli zavestno, saj smo imeli v letu 2016 veliko reprezentančnih akcij. To je bilo povsem normalno, vprašanje pa je, zakaj so morali določeni posamezniki iz tega narediti takšno negativno zgodbo. Leto 2017 smo kljub temu, da smo imeli dve evropski prvenstvi, se pravi žensko in moško, ter še kvalifikacije za svetovno prvenstvo, izpeljali s finančnim plusom. Zagotovo je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da smo postali evropski prvaki. Pokrovitelji zdaj lažje prepoznajo našo kakovost," poudarja Erjavec.
Na OI v Tokiu 2020 tri slovenske košarkarske ekipe?
Kot je navedel predsednik KZS, je bil eden od razlogov za finančni primanjkljaj vložek v žensko košarko. Ta se je zvezi že obrestoval s premiernim nastopom na evropskem prvenstvu lani v Pragi, po besedah selektorja Damirja Grgića pa je pred slovenskimi košarkaricami zelo svetla prihodnost.
Grgić je pred nekaj tedni, ko je oslabljena slovenska ekipa sredi Celja premagala evropske podprvakinje Francozinje in si praktično že zagotovila nastop tudi na EP 2019, dejal, da bomo slovenska dekleta v prihodnje videli še na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah. Lahko se celo zgodi, da bo imela Slovenija na olimpijskih igrah v Tokiu tri košarkarske ekipe.
"Mi smo potencial ženske košarke prepoznali že pred leti. Podobno že nekaj časa razmišljamo tudi o košarki 3 na 3, ki se bo v Tokiu 2020 predstavila kot olimpijski šport in v katerem veljamo za pionirje oziroma sodimo v sam evropski in svetovni vrh. Neverjetno bi bilo, da bi v Tokiu nastopile slovenska moška in ženska reprezentanca ter še ekipa v 3 na 3," razmišlja predsednik KZS.
Ob tem Erjavec dodaja: "Vedeti je treba, oziroma tako mi govorijo trenerji in poznavalci slovenske košarke, da imamo izjemno nadarjene igralce. Ekipa, ki se zbira okoli Luke Dončića, kakšno leto mlajši in starejši igralci, je ena najbolj perspektivnih generacij v zgodovini slovenske košarke. A času je treba dati čas in biti potrpežljiv. Ključno je, da se članska reprezentanca še naprej uvršča na največja tekmovanja in da s tem zagotavlja kontinuiteto kakovostnega dela."