Avstrijska šampionka Marita Kramer, osvajalka velikega globusa v sezoni 2021/2022, se še vedno poskuša vrniti na pota stare slave, kljub rezultatski krizi, ki zdaj traja že več kot dve leti, pa 23-letnica še ni pripravljena vreči puške v koruzo.
Avstrijki tudi v letošnji sezoni ne gre po načrtih, zadnje razočaranje pa je doživela na drugi tekmi mini turneje v Oberstdorfu, kjer je obtičala v kvalifikacijah. Pred tem je v Garmisch-Partenkirchnu zasedla 24. mesto, kar sovpada z njeno trenutno formo. Njena najboljša uvrstitev tej sezoni je sicer 16. mesto v Lillehammerju.
Največja težava, pravi Kramerjeva, je pomanjkanje strasti do športa, v katerega se je zaljubila že kot majhna deklica.
"Ko sem se začela ukvarjati s tem športom, se je v meni prižgala iskrica.Sčasoma sem prešla med profesionalke in zelo sem uživala v svojem delu. A v zadnjih letih sem se na skakalnici večkrat spraševala, ali mi je to sploh še zabavno? Občutki so se spremenili. Rada bi ugotovila, kam so se porazgubili," je v pogovoru za Kleine Zeitung povedala komaj 23-letna športnica.
"Imam mešane občutke, razpoloženje mi niha. Kljub vsemu imam občutek nadzora in prepričana sem, da sem bom začela kmalu spet zabavati. Ko se vrnem domov, vsakič pomislim, da bi smuči postavila v kot, potem pa si rečem, da nočem končati na takšen način. Smučarski skoki te privedejo na rob obupa. Ko vložiš toliko truda in se ti to ne povrne, sta telo in glava izmučena. A zdaj sem prišla do točke, ko se mi zdi, da se bodo pozitivni občutki vrnili," je dodala.
Dotaknila se je tudi nepričakovanih posledic okužbe s covidom-19, zaradi česar je leta 2022 ostala brez nastopa na olimpijskih igrah, kar je bil eden najhujših udarcev v njeni karieri. "Takrat mi je bilo zelo težko. Posledice so se vlekle. Sprva sem mislila, da je z mano vse v redu, nato pa sem nenadoma občutila pomanjkanje energije. Vedno sem dala vse od sebe in vložila veliko truda, a kar naenkrat ni bilo več isto. Čeprav so takšni padci pričakovani, vseeno potrebuješ čas, da to predelaš."
Delno je kriza povezana tudi s tem, da se je na svetovni vrh zavihtela pri tako mladih letih. "Verjetno res. Moti me, ker moja mentaliteta ni več takšna kot prej. Včasih sem bila mentalno zelo močna, kar me je ločevalo od drugih, potem se je nekaj spremenilo. Poskušati na silo pa je v športu povsem kontraproduktivno. Ko sem poskusila, ni delovalo. Vedno sem se definirala z rezultati in uspehi, tako sem gradila samozavest. A na neki točki nisem več vedela, kdo sploh sem," je priznala.
Njen glavni cilj sezone ostaja SP v Trondheimu, še prej pa želi v sebi spet odkriti tiste stare občutke. "Rada bi spet našla tisto zagnanost in šla svojo pot," je sklenila skakalka.
"Ko se vrnem domov, vsakič pomislim, da bi smuči postavila v kot, potem pa si rečem, da nočem končati na takšen način." V tem delu se verjetno skriva velik del njenega problema.