Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je po tretji skupni zmagi na dirki po Franciji ponosen, da je v boju četverice glavnih favoritov na koncu stal na najvišji stopnički. Pomembno mu je, da je lahko po lanskem bolečem porazu znova našel pot na vrh največje dirke na svetu.
"Letošnji Tour je bil zelo poseben zame. Vemo, da se je pred dirko govorilo o štirih glavnih favoritih. Vse je bilo pripravljeno za veliko borbo. In vsi smo poskušali z udarci. Uprizorili smo pravi šov. Zato sem srečen in ponosen, da sem iz tega prišel kot zmagovalec," je dejal na novinarski konferenci po nedeljski zadnji etapi v Nici.
Na poti do skupne zmage je bil oblečen v rumeno majico kar 18 od 21 dni, zmagal je šest etap, vključno z zadnjo v kronometru med Monacom in Nico. Čeprav je še v soboto dejal, da se bo osredotočil zgolj na to, da se varno pripelje v cilj in uživa ob publiki, je v nedeljo znova z več kot minuto prednosti premagal tekmece.
A ob koncu dirke je vendarle priznal, da je utrujen, pa čeprav mu tega ni videti. Na novinarsko konferenco je namreč pritekel v tekmi po stopnicah s svojimi spremljevalci. "Hvala, ker skrbite zame, ampak sem utrujen ... In zdaj si želim predvsem počitek," je hudomušno odvrnil novinarju, ki ga je vprašal, kako lahko po treh tednih dirkanja še kar izgleda tako sveže.
Zdaj ga najprej čaka nekaj medijskih obveznosti, sledil pa bo počitek in čas z najdražjimi. "Veliko sem bil zdoma v zadnjih mesecih. Želim se družiti s svojimi starši, s prijatelji, želim preživeti čas z Urško," je dejal o svojih načrtih, še preden je slovenski reprezentanci uradno sporočil novico, da zaradi utrujenosti izpušča nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu.
Čas, ki ga je preživel s svojo življenjsko sopotnico, je izpostavil kot pomemben del priprav. "Po zmagi na Giru sem se moral odklopiti. Preživel sem čas z Urško, ki mi vedno pomaga pri tem. Skupaj sva se nato odpravila na Isolo 2000, kjer sva se skupaj pripravljala, ona za dirko po Švici, jaz za Tour."
Zdaj mu je uspel dvojček zmag na Giru in Touru, s tem pa je postal prvi kolesar po Marcu Pantaniju leta 1998 s tem dosežkom. Na vprašanje, kaj si misli o tem in Pantaniju, je dejal, da je premlad, da bi lahko spremljal Italijana v živo. "Veliko se govori o njem, tudi na Giru je veliko hribov, ki se imenujejo po njem. Ne vem, v kakem spominu ga imate vi, ampak vem, da velja za legendo. Naj počiva v miru."
Mnogi ljubitelji kolesarstva bi radi videli, da ob trenutni formi napade še zmago na Vuelti. Pogačar ob tem priznava, da je razmišljal o tem. "Kako ne bi? Saj mi vsi govorijo, kaj pa če bi poskusil še to. Ampak to gre v eno uho notri in iz drugega ušesa ven," je prikimal izjavam iz njegove ekipe, da ga na dirki po Španiji ne bo. "Zame je zdaj najpomembneje, da bom imel lep avgust, ki ga bom preživel mirno, in se nato pripravil na jesenske dirke," je ponovil svoje načrte.
Pogačarja so novinarji tudi seznanili s številnimi rekordi in zgodovinskimi mejniki, ki jih je postavil. Med drugim je bila rumena majica neprekinjeno na njegovih ramenih vse od konca četrte etape, pa vse do konca dirke, kar je najdaljše neprekinjeno obdobje v zadnjih 63 letih. Seveda so ga vprašali, če ga kaj muči, da je rumeno majico, ki si jo je priboril po drugi etapi, za en dan prepustil Richardu Carapazu, s tem pa si za dva dneva pokvaril rekordno serijo, saj bi drugače rumeno majico neprekinjeno nosil vse od konca druge etape.
"Zanima me statistika drugih, s svojo se ne ukvarjam," je bil jasen Pogačar. "Vzamimo na primer rekord Marka Cavendisha. Je zelo impresiven, vsi smo si želeli, da mu uspe in nikoli se ni predal. In na koncu je spisal zgodovino. Toda ob svojem začetku ni razmišljal o rekordu, želel si je zgolj zmagovati na Touru, šele v zadnjih letih se je posvetil rekordu. In mislim, da je naredil prav. Sam se vedno zanimam za statistiko in rekorde drugih, o svojih pa ne razmišljam."
