Slovenija
37 ogledov

Želeli domov, a niso smeli

vojaki Tone Stojko/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Medtem ko so naraščale napetosti med Slovenijo in takrat še enotno Jugoslavijo, je po vsej tedanji skupni državi obvezni vojaški rok služilo veliko Slovencev.

Na hrvaškem otoku Vis je bila v prvi polovici leta 1991 nastanjena sedmerica Slovencev. Pogovarjali smo se z enim izmed njih (ime znano uredništvu).

Služenje obveznega vojaškega roka je nekje do maja potekalo po ustaljenem redu. V zraku je bilo čutiti, da se nekaj pripravlja, a na njihovo delo to še ni imelo vpliva. V začetku maja je bil naš sogovornik na obisku doma. Pred odhodom mu je njegov nadrejeni ukazal, naj pred odhodom od doma pokliče v kasarno in naj pride oblečen v civilno obleko. Doma je razmišljal tudi o tem, da se na Vis ne bi vrnil, a se na koncu za to ni odločil. Zdelo se je, da je za takšen korak še prezgodaj, v zraku pa je visela tudi grožnja z vojaškim sodiščem in zaporom v Beogradu, če bi ga našli.

Napeto v Splitu

V Splitu je ob njegovem prihodu vladalo izredno stanje, saj je prišlo do konflikta med Hrvati in JLA zaradi nadzora nad morjem. Ker je zamudil trajekt na Vis, ga je čakalo nekajurno čakanje na naslednji trajekt. Od mirnega čakanja pa ni bilo nič. Vsak njegov korak je namreč budno spremljal policist v civilu. Peturno igranje mačke z mišjo se je končalo, ko se je naš sogovornik po uspešnem izmikanju zlil z množico, ki je čakala na trajekt.

Vidne prve spremembe

Kmalu po prihodu na Vis se je pokazalo, da so se stvari začele spreminjati. Poslabšala se je kakovost hrane, zaukazano je bilo varčevanje na vseh področjih. Postavljali so jim vse več omejitev. V kasarno je prišel psiholog, ki je na pogovore klical samo Slovence. Zanimalo ga je, kaj pričakujejo v prihodnjih tednih in kaj si mislijo o tem, da bi se Slovenci odcepili. Ne glede na to, kako odkriti so bili z njim, težav zaradi tega niso imeli.

Proslavo spremljali v živo

Nato je prišel 24. junij 1991. Hrvaška televizija je zvečer prenašala proslavo v Ljubljani, ki so jo spremljali tudi v vojašnici na Visu. V noči iz 24. na 25. junij so doživeli zgodnjo budnico. Vsi so si morali nadeti polno bojno opremo in se odpraviti v bunkerje. Vse brez posebnega pojasnila.

Šele nekaj ur kasneje so jim pojasnili, da so v višji stopnji pripravljenosti, ker je v Sloveniji vojno stanje. JLA naj bi se odpravila v Slovenijo, da bi zaščitila zunanje meje Slovenije zaradi zunanjega vdora. Edini vir informacij za trojico Slovencev na Visu je bilo poročanje hrvaške televizije. Tako so vseh deset dni slovenske osamosvojitvene vojne dogajanje spremljali preko televizije.

"V Sloveniji ni nič posebnega"

Že prvi dan po proslavi so izrazili željo, da bi šli domov, kjer bi lahko pomagali svojim, a jim nadrejeni tega niso dovolili. Kot so jim razložili, se v Sloveniji "ni dogajalo nič posebnega". Da temu ni tako, so videli že 27. junija, ko so na televizijskih ekranih videli tanke, ki so se odpravili iz vrhniške vojašnice.

V trenutku, ko je v Sloveniji zavrelo, je trojica ostala brez svojih običajnih zadolžitev. Kljub temu pa so bili pod budnim nadzorom tako nadrejenih kot sovojakov. Nekateri med njimi namreč niso bili navdušeni ne nad idejo o slovenski osamosvojitvi ne nad tem, da bi trojica predčasno odšla domov. Našemu sogovorniku je nadrejeni zaradi napetih razmer določil nočna dežurstva in mu naročil, naj pred ostalimi ne govorijo na glas o odhodu domov in naj si krijejo hrbet.

Odštevanje do odhoda domov se je začelo, ko so na televiziji spremljali govor Janeza Janše, ki je napovedal, da se bodo v kratkem vsi Slovenci na služenju vojaškega roka v Jugoslaviji vrnili v Slovenijo. V drugi polovici julija je prispela depeša, v kateri je bil zapisan datum odhoda 15. avgust. Nadrejeni je našemu sogovorniku razkril datum odhoda in ga prosil, naj novico prenese preostalima Slovencema. Zabičal pa mu je, da o tem ne sme črhniti preostalim vojakom, saj niso želeli, da bi prišlo do kakšnega incidenta.

Spali z odprtimi očmi

Nastopil je 14. avgust, ko so novico o odhodu razkrili tudi drugim. Zadnjo noč so spali z odprtim očesom. Zjutraj so pobrali svoje stvari in se pripravili za pot proti domu. Od njih so se poslovili tako kot od vseh predhodnih generacij. Podelili so jim priznanja in jih pospremili na avtobus, ki jih je odpeljal proti trajektu. Domov so tako prispeli 16. avgusta, potem ko so vmes zaradi težav s povezavami morali spremeniti predvideno pot domov.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.