20 let od sprejetja zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika in pred dnevom slovenskega znakovnega jezika je danes v organizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), Zavoda združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in državnega sveta potekal posvet, v okviru katerega so obravnavali delo na področju izobraževanja in razvoja znakovne kulture ter opolnomočenja na vseh področjih dela in življenja gluhih oseb.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v ustavo vpisala znakovni jezik. Gluha skupnost se kljub temu sooča s številnimi izzivi, saj jim je na več področjih onemogočena uporaba svojega jezika, kulture in identitete. ''Bitka za razvoj slovenskega znakovnega jezika (v nadaljevanju SZJ, op.p.) se je pravzaprav šele začela, saj kljub sprejetemu zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika sistematične državne skrbi za to ni bilo in je še vedno ni,'' ocenjujejo v ZDGNS.
63 tolmačev za več kot 1.000 gluhih oseb
Večina gluhih oseb se poslužuje možnosti spremstva tolmačev, ki jih je v Sloveniji trenutno 63. Gluhim je v vseh primerih dodeljen tolmač, vsepovsod in kadarkoli. Tolmači se menjavajo glede na zasedenost, tako da so preko klicnega centra dodeljeni različnim osebam, je pojasnila tolmačka Ljubica Podboršek.
Število tolmačev je glede na potrebe premajhno. ''V dopoldanskem času je nekaj tolmačev v integraciji, kjer tolmačijo gluhim otrokom med poukom. Posledično nimamo dovolj tolmačev v dopoldanskem času, prav tako ne v krajih, kjer tolmači delujejo. Na primer, na Koroškem nimamo tolmačev, v Pomurju pa dela en tolmač,'' pojasnjuje gluha novinarka in koordinatorka razvoja SZJ Valerija Škof.
Ljubica Podboršek prav tako sodeluje tudi pri razvoju novih kretenj, iskanju novih besed in udomačitvi tujk. Skupina za razvoj slovenskega znakovnega jezika se sicer srečuje enkrat tedensko, kjer obravnavajo tudi do 100 kretenj. Trenutno število kretnenj ne pokriva vseh področij iz vsakdanjega življenja, od izobraževanja, zdravstva in politike.
Znakovni jezik je nekoliko manj razdelan, saj pri nekaterih besedah pozna zgolj glagolsko obliko, je dejala Podboršek.
V okviru inštituta za SZJ deluje 5 oddelkov, ki se ukvarjajo s standardizacijo, raziskovanjem, poučevanjem in založništvom. Slovenija je ena redkih držav, ki je nacionalni jezikovni slovar delno opremila v znakovnem jeziku. Leta 2019 je bila izdana video slovnica, slovenski znakovni jezik pa vpisan v register nesnovne kulturne dediščine.
Izzivi gluhih oseb se pričnejo že pri komunikaciji. ''Že pri prvem stiku z gluho osebo se slišeči ustrašijo in ne vedo, kaj narediti. Pomembno je, da če želijo kaj vprašati ali pogovarjati z gluho osebo, da se obrnejo proti njim, govorijo razločno in ne kričijo, ker to nima nobenega učinka,'' je razložila Valerija Škof.
Gluhi pa so še vedno soočeni s stigmatizacijo, na primer pri zaposlovanju. ''Če bi delodajalci dali možnost gluhim, da se dokažejo v svojem poklicu, bi morda sprva imeli nekaj težav v komunikaciji, a ko bi našli skupni jezik, bi šlo vse lažje,'' je še dejala Škof.
Kljub dosežkom financiranje razvoja znakovnega jezika omejeno
Med odločevalci je še vedno prisotna miselnost, da znakovni jezik ni jezik, rezultati na področju izobrazbene strukture in pismenosti gluhih pa niso zadovoljivi, pojasnjujejo v ZDGNS.
4. junija lani je bila pravica do uporabe znakovnega jezika in pisave zapisana v ustavo, sledila pa je ustanovitev delovne skupine za pripravo učnega načrta za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, nov študijski program. ''Žal je ta ustavni člen ostal le črka na papirju. Še vedno niso uresničena temeljna pričakovanja, in sicer ureditev sistemskega razvoja slovenskega znakovnega jezika. Slovenija ima še vedno samo okoli 22.000 kretenj v slovenskem znakovnem jeziku, kar predstavlja besedni zaklad osnovnošolskega otroka. Prav tako ni študijskega programa učitelj SZJ in oddelka za slovenski znakovni jezik na univerzitetnem študijskem programu, gluhi otroci v osnovni šoli še vedno nimajo predmeta slovenski znakovni jezik in se tako svojega jezika ne učijo samostojno, strokovno in sistemsko,'' je pojasnil sekretar ZDGNS Matjaž Juhart.
S sprejetjem tega ustavnega člena je vendarle pridobilo strokovno področje tolmačenja, ki uporabnikom omogoča lažje vstopanje v področja družbenega in političnega življenja, a kljub temu izzivi ostajajo na področju sistemskega vira financiranja razvoja znakovnega jezika in ustrezne kadrovske podpore.
