Podpora senatorjev paketu Bele hiše, s katerim naj bi presekali gordijski vozel ameriške finančne krize, je nesporna: za predlog se je izreklo kar 74 senatorjev, proti le 25. Še v ponedeljek je proti sanacijskemu paketu glasoval predstavniški dom ameriškega kongresa, ki bo moral v kislo jabolko znova ugrizniti že v petek. Glede na izid glasovanja v senatu se bo verjetno tudi predstavniški dom opredelil za takšno rešitev finančne krize, kakršno je predložila administracija predsednika Georgea Busha.
Paket vreden kar 800 milijard dolarjev
Naj spomnimo, da predlagani paket državi daje na razpolago 700 milijard dolarjev za odkup
tako imenovanih slabih kreditov s hipotekarnega trga. Hkrati bo država bolj radodarna pri jamstvu
oziroma garanciji za bančne vloge. Če je do zdaj posameznemu varčevalcu jamčila za vsoto do
100.000 dolarjev, bo po novem jamčila za vsoto do 250.000 dolarjev. Predlagani paket vsebuje tudi
določene davčne olajšave za fizične in pravne osebe v višini 100 milijard dolarjev, torej znaša
skupna finančna teža paketa kar 800 milijard dolarjev.
Analitiki opozarjajo, da bi se ravno zaradi davčnih olajšav, ki so jih v okviru paketa predlagali republikanci, utegnilo zatakniti pri glasovanju v spodnjem domu ameriškega kongresa. Nekateri demokrati se namreč bojijo, da bo uzakonitev davčnih olajšav zvišala državni proračunski deficit. Predlagatelji zakona o sanaciji krize nasprotno opozarjajo, da bo država imela od reševanja krize tudi določene koristi, saj bo delno upravičena do dobičkov tistih bančnih družb, ki se bodo z državno pomočjo izvile iz primeža krize.
Medtem javnomnenjske raziskave kažejo, da javnost paketu še zmeraj ni naklonjena. Moti jo prevalitev bremen finačne krize, ki so posledica zavestno tveganega poslovanja finančnih družb, na ramena vseh davkoplačevalcev. Ker bodo 4. novembra poleg predsedniških volitev potekale tudi volitve poslancev predstavniškega doma, imajo podobne pomisleke tudi nekateri njegovi člani, ki se bodo kmalu znašli na udaru ljudske volje.
