Možne finančne pomoči v skladu z njim ne bodo več omejene le na sofinanciranje programskih vsebin v medijih kot zdaj, ampak bo mogoče denimo spodbujati razvojne projekte v medijih.
Ob tem naj bi bilo omogočeno subvencioniranje produkcijskih stroškov in distribucijskih poti do uporabnikov, naročnin ter zaposlovanja specializiranih novinarskih profilov. Pripravljeni predlog hkrati ureja finančni podpori za prehod tiskanih medijev v digitalno izdajanje in za digitalne medije.
Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v (prevladujoči) lasti javnih subjektov ali političnih strank. Hkrati ne bodo mogli zaprositi za državna sredstva izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
Takšni izdajatelji namreč po opozorilu ministrstva zaradi svoje podrejenosti, povezanosti in dejanske odvisnosti od države, občin ali političnih strank ne morejo uresničevati ciljev, ki sodijo pod javni interes na področju medijev.
Na predlagano izločitev izdajateljev pod prevladujočim vplivom države že letijo kritike
Siol bo izključen zaradi državnega lastništva
"Glede na predlog bo portal Siol.net v bistvu edini večji medij, ki se zaradi posrednega lastništva države po novem ne bo smel potegovati za t. i. finančno podporo za medije. Na ta način bomo izgubili nekaj pomembnega dohodka, vendar za nas ta sredstva niso vprašanje preživetja, kot so morda za marsikateri 'medij' z enim ali celo brez zaposlenih, in to državno sofinanciranje v bistvu pomeni poslovni model njihovega delovanja," je za STA navedel odgovorni urednik portala Siol.net Mihael Šuštaršič.
"Se nam pa ne zdi pošteno, da bomo diskvalificirani na podlagi lastništva in v podtonu zaradi nezaupanja v to, da je naše uredništvo neodvisno od države, ne glede na to, koliko se trudimo za profesionalno in odgovorno novinarsko delo," je nadaljeval. Če kdo, bi morala po njegovem mnenju najprej pri sebi poskrbeti država, da bo spoštovala novinarsko avtonomijo, ki jo zapoveduje takoj na začetku predlaganega zakona.
"Zdaj smo izenačeni s strankarskimi mediji ter tistimi, ki ne spoštujejo osnovnih civilizacijskih norm in so bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti," je izpostavil. Ob tem pa razume, da gre tudi za posledico "ugrabitve Siola za propagandistične namene v času prejšnje vlade in da se skuša tovrstne zlorabe v prihodnje preprečiti".
Pomoč 30 let prepozna ...
Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede v Ljubljani je za STA dejal, da predlagana pomoč medijem predvsem prihaja prepozno in je je premalo. Na področju medijev smo po njegovem opozorilu obstali pri medijskem skladu, kot je bil zasnovan leta 2005, tudi vsota je podobna, čeprav je v minulih 20 letih prišlo do velike inflacije, stroški pa so zrasli.
Vse to po njegovem pojasnilu pomeni, da se je znesek za pomoč medijem zelo razvrednotil. Predvidena sredstva v zakonu bodo zagotovo pomagala, nikakor pa ne bodo pomembno pripomogla k zmanjševanju problemov slovenske medijske krajine, je posvaril.
"Ti problemi so globoki in dolgoletni ter se ne dotikajo le tega, koliko sredstev naj bi nekdo dobil. Zelo pomembno je namreč tudi, za kakšne namene in po kakšnih merilih se podeljujejo," je jasen.
Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak prav tako ugotavlja, da je ministrstvo z zakonskim predlogom zelo zamujalo. Tudi če bi ga DZ res sprejel spomladi, bo do udejanjenja finančne podpore medijem na osnovi predvidenih shem državnih pomoči minilo leto dni od zdajšnjega trenutka, je navedel za STA. "Kako bodo dihali časopisi tedaj, pa ni mogoče napovedati, zagotovo bodo še na slabšem, kot so danes, in čisto mogoče je, da bo v mandatu te vlade kakšen časopis ugasnil," se boji.
Milosavljević obenem opozarja, da se je denimo prva spletna oblika časnika Delo pojavila leta 1996. "Po 30 letih govoriti o pomoči za nek digitalni prehod je malce hecno, predvsem pa je prepozno," meni.
Obdavčiti je treba tiste, ki poberejo 90 odstotkov denarja
Pač pa po njegovih besedah obstajajo drugi razlogi, zakaj bi tiskani mediji potrebovali pomoč. Časopisi in revije so še vedno zelo konkreten izdelek. Z njim so povezana vprašanja, ki se nanašajo na njegovo dejansko fizično produkcijo in distribucijo, ki zlasti za dnevne časopise pomeni visok strošek. V predlogu pogreša ta vidik.
Podobno opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije, torej, da je v Sloveniji verjetno ostalo zelo malo medijev, ki digitalnega prehoda še niso opravili. Opozarjajo še na nekaj drugih praktičnih vprašanj, denimo glede pogoja števila uporabnikov, ki ga morajo doseči digitalni mediji: "Ni jasno, za kakšen doseg gre, dnevni, mesečni, povprečni. (...) Predvsem v imenu nepridobitnega medijskega sektorja opozarjamo tudi, da bi bilo bolj ustrezno, da bi se pogoj treh oziroma petih zaposlenih v uredništvu lahko izpolnil tudi s po obsegu ali času primerljivim sodelovanjem samozaposlenih sodelavcev."
Predvsem pa bi bila po Milosavljevićevem prepričanju potrebna kombinacija predlaganih ukrepov s številnimi drugimi. Tako bi morali razmisliti denimo o dodatnih obdavčitvah platform, ki slovenskim medijem poberejo približno 90 odstotkov digitalnega oglaševanja. To so sredstva, ki odidejo v Ameriko ali na Kitajsko, torej iz EU, pravi.
Obdavčitev ali nek podoben pritisk k dogovornemu plačilu bi lahko slovenskemu medijskemu prostoru po njegovih izračunih prinesel med osem do 10 milijonov evrov letno.
Ne moreš človeka zaposliti za štiri mesece, ga odpustiti in potem ...
Milosavljević nenazadnje vidi težavo v kratkotrajnosti predlaganih ukrepov. To namreč pomeni, da gre večinoma za enoletne razpise. "Kakor da smo pozabili, da se medijska skupnost že skoraj 20 let pritožuje ravno nad kratkotrajnostjo vsakoletnega medijskega razpisa in nad dejstvom, da so rezultati običajno objavljeni nekje maja ali junija, pridobljena sredstva pa naj bi porabili do decembra," je nezadovoljen.
Na ta način po njegovem opozorilu dolgoročno ni mogoče delati niti strateško niti kakovostno. "Ne moreš človeka zaposliti za pol leta, ga za štiri mesece odpustiti, potem pa junija naslednje leto spet zaposliti," je ilustriral.
Tudi Lesjaku se predlagane rešitve ne zdijo sistemske. "Mediji bi se morali po predlogu prijavljati na vsakoletne razpise, kar pomeni, da njihovi izdajatelji ne bodo mogli dolgoročno načrtovati njihovega poslovanja, mediji pa bi bili prepuščeni samovolji te ali one vlade, ki o podrobnejših pogojih in merilih za dodelitev pomoči odloča z uredbami," je povzel.
Slovenske vlade se v poslovnem dialogu z mediji po njegovem opozorilu niso potrdile kot zaupanja vreden partner. "Velja ravno nasprotno. Spomnite se samo rušenja STA in Radiotelevizije Slovenija," je opozoril.
Nadalje so predvidena sredstva za medijski razpis za leto 2026 v višini štiri milijone evrov nezadostna, sredstva državne pomoči na osnovi shem za prihodnja leta pa so "itak skrita nekje v oblakih", je plastičen. "To niso nikakršne sistemske rešitve," je razočaran.
Da takšen sistem ne omogoča dolgoročne finančne predvidljivosti, večletnega načrtovanja, razvoja in stabilnosti, menijo tudi v društvu novinarjev. "Letno projektno financiranje prinaša veliko administrativno obremenitev tako za pristojno ministrstvo kot za prejemnike sredstev ter zmanjšuje učinkovitost in racionalnost celotnega mehanizma. Po našem mnenju je dejavnik tveganja tudi komisija, še posebej v kombinaciji z nedefiniranim sistemom in ohlapnimi merili za presojo projektov. V DNS smo si želeli modela, ki bi se izvajal čim bolj avtomatično in prek katerega bi država nediskriminatorno financirala del stroškov produkcije, ki so v medijih predvsem stroški dela. Tako bi se izognili vrednostni presoji komisij, ki se je v Sloveniji v preteklosti izkazala za problematično," so zapisali za STA.
Kdo bo dobil denar, bo odvisno od vlade
Potencialno največji dejavnik tveganja v predlogu pa je tudi po njihovi oceni dejstvo, da bodo dejanski pogoji in potek izvedbe dodeljevanja državnih pomoči v veliki meri odvisni od interesov in motivacije konkretne zasedbe na ministrstvu kot tudi političnih interesov vlade. "Po našem mnenju je to v nasprotju z načeli zaščite neodvisnega novinarstva," so navedli.
Poleg tega, da predlog ni sistemski, uzakonja dodatne možnosti političnih pritiskov na medije celo na točki financiranja, ki je ključna, saj poslabševanje finančnega položaja medijev že ogroža opravljanje njihovega dela, pa dodaja urednica in direktorica portala N1 Katja Šeruga. Tako v državnozborskem postopku predlaga razmislek o "temeljitih popravkih predloga".
Portal N1, katerega lastnik je Adria News Sarl s sedežem v Luxembourgu, je v razvid medijev vpisan v drugi državi članici EU, zato se bo lahko po 14. členu predloga zakona prijavil na razpis ministrstva za sofinanciranje posameznih medijskih projektov. A obenem je to tudi edina oblika finančne pomoči, za katero se lahko poteguje. "Za nas bi lahko prišla v poštev še predlagana državna pomoč za digitalne medije, vendar pa je pri tej kot pogoj predviden vpis v slovenski medijski razvid, kar nas izloči," je pojasnila Šeruga.
Nobenega napredka ni narejenega niti pri financiranju programov posebnega pomena, pri katerih bi se moralo letno projektno financiranje nadomestiti z dolgotrajnim sistemskim financiranjem, še menijo v društvu novinarjev.
dezurni@styria-media.si
