To so uspeli popraviti v ovinku, v katerem je umrla 18-letnica

Na božični dan konec lanskega leta je v reki Soči pri Doblarju umrla 18-letnica, ki je v nevarnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubila nadzor nad vozilom. Njen renault clio je treščil v zaščitno jekleno ograjo, ki pa ga ni zadržala. Avto je zato prebil oziroma preskočil ograjo in po strmem bregu zapeljal naravnost v reko. Hitrost na omenjenem odseku ni posebej omejena, velja pa velika previdnost, saj omenjeni ovinek sledi zaviti kombinaciji, ki vključuje tudi spust po cesti navzdol, kar še posebej lahko postane past v spolzkih razmerah.

Razlog, da jeklena ograja v okviru filozofije “odpuščajoča cesta” ni bila sposobna opraviti svoje funkcije zadržanja niti podpovprečno težkega vozila, kot je renault clio, je očiten. Na dolžini več sto metrov pred in po tragičnem ovinku je ograja izredno nizka oziroma precej nižja od 75 centimetrov, kolikor kot skrajno najnižjo mejo dopušča Pravilnik o cestni signalizaciji. Prav tako so nosilni stebrički na odseku postavljeni precej narazen.

“Takoj sem videl, da ograja ni odigrala tiste vloge, zaradi katere je bila tudi postavljena, zaradi nepravilne postavitve jeklene ograje pa smo k že tako visokem številu mrtvih v lanskem letu dodali še eno povsem nepotrebno žrtev,” je za zurnal24.si povedal Niko Čertanc, strokovnjak iz Prometnotehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in izvedenec za raziskave prometnih nezgod z večdesetletnimi izkušnjami.

Čertanc pojasnjuje, da je bila zaščitna ograja na tem nevarnem odseku postavljena še po jugoslovanskih standardih, ki pa so tako kot današnji zahtevali, da mora biti postavljena na višini najmanj 75 centimetrov nad voziščem. “Žal se je v preteklosti tudi ta standard napačno tolmačilo in to predvsem tam, kjer je bila ograja postavljena za kakim robnikom ali pa na objektih, kot so na primer viadukti, mostovi in oporno-podporni zidovi.” Novi pravilnik naj bi te nedvoumnosti še dodatno odpravljal.

Ne ograjica, potrebna bi bila dvojna ograja!

Pri zgodbi z nesrečno ograjo pa je zelo sporen tudi način, kako so pristojne službe po nesreči (ne)sanirale nevarno mesto. Zamenjali so namreč le uničen del ograje. Naše meritve so pokazale, da stari del ograje v ovinku mestoma še vedno komaj presega višino 60 centimetrov nad cestiščem, niti približno pa višina ne dosega 75 centimetrov, kolikor jih že dolga leta zahtevajo naši pravilniki. Okoli trije dolžinski metri novih jeklenih panelov so postavljeni na nove, precej bolj zgoščene nosilne stebričke, in tam ograja sedaj dosega višino okoli 80 centimetrov. Nato spet sledi izredno nizka ograja. Jeklena ograja na tem nevarnem ovinku je torej zelo “vegasta”.

“Če bo kakega voznika zaneslo pred ali za tem mestom, ima zelo majhne možnosti, da ga bo ograja zadržala,” komentira “popravljeno” stanje Čertanc. Izpostavlja tudi zelo redko postavljene nosilne stebričke, ki bistveno vplivajo na togost konstrukcije. “Glede na to, da je cesta tam ovinkasta in da obstaja velika nevarnost padca po hudi strmini v reko Sočo, bi morali že takrat stebričke postaviti vsaj na dva metra,  če ne celo na 1,33 metra, in če bi bila ograja še na pravilni višini, potem sem prepričan, da bi taka ograja preprečila padec v reko Sočo.”

"Takšne in podobne ostre ovinke, kjer je verjetnost  zanosa in tudi padca vozila v reko velika, bi morali zavarovati z dvojno ograjo in stebrički na 1,33 metra, to je s takšno ograjo, ki varuje tudi kake stebre nadvozov ali kake druge fiksne ovire ob cesti, ki predstavljajo veliko nevarnost za voznike."

Niti inšpektorjem ni jasno, zakaj in kako ...

Cesto med Novo Gorico in Tolminom med drugim dnevno prevozi več sto tovornjakov in avtobusov na rednih in turističnih linijah, saj gre za osrednjo prometno žilo do Posočja. Na to, kaj bi sledilo, če bi se avtobus zvrnil v Sočo, si verjetno ne upa pomisliti nihče, omenjeni ovinek pa še zdaleč ni edina črna točka na nekajkilometrskem odseku Doblar - Čiginj.

Čertanc pravi, da novi “evropski” standardi niso odpravili napačnega postavljanja varnostnih ograj, saj te pogosto niso ustrezne glede na konfiguracijo terena ali nevarnosti, so premalo toge, zelo značilni pa so tudi nepravilno izvedeni prehodi med jekleno in leseno oziroma betonsko ograjo.

“Mnenja sem, da mnogim odgovornim, tudi inšpektorjem, ni povsem jasno, kakšno ograjo je potrebno kje postaviti in zakaj prav tako. Glede na to, da tudi pri ograjah obstajajo razni dobavitelji, se bojim se da se stanje v tem pogledu ne bo kaj kmalu izboljšalo,” je Čertanc pesimističen glede izboljšav na naših cestah, ki skupaj z vozniki in vozili tvorijo takoimenovani trikotnik prometne varnosti.

Za odgovorne črne točke teoretično ne obstajajo, obstaja le zob časa

Policija bo na podlagi zbranih vseh rezultatov preiskave o božični nesreči na soški magistralki spisala poročilo za okrožno državno tožilstvo, slednje pa se bo odločilo, ali bo zahtevalo preučitev dodatnih okoliščin.

Zakaj torej nevarni ovinek še iz časov nekdanje Jugoslavije ni dobil varnejše zaščitne opreme? Na Cestnem podjetju Nova Gorica, ki ima koncesijo vzdrževanja za omenjeni odsek državne ceste, so nam na vprašanja, zakaj so v skladu s pravilnikom popravili zgolj nekaj metrov ograje, odvrnili, da delajo po vzdrževalnem načrtu upravljalca ceste, to je Direkcije za infrastrukturo.

Na Direkciji za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, pa so razložili, da se vsa prometna signalizacija in tudi ograja "postavlja v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki veljajo v času postavitve oziroma izvedbe projekta," in da "ni izvedljivo oziroma finančno vzdržno, da bi se ob vsaki spremembi tehničnih specifikacij ... nemudoma menjalo vso opremo - gre za postopen prehod, ko se poškodovano, dotrajano in neskladno opremo menjuje, se namesti novo opremo s trenutno veljavnimi standardi." ... "Takšen primer je tudi v primeru ograje na cesti Doblar - Tolmin." 

Video, česa bi morala biti sposobna pravilno izvedena varovalna ograja:

Cestno podjetje je takoj po nesreči torej lahko uredilo primerno sidranje novih stebrov za nadomestne panele ograje, a niso razširili območja prenove še deset metrov prej in nekaj metrov kasneje, da bi izničili nevarnost preboja v celotnem ovinku.

Medtem je inšpektorat za promet, pri katerem je za ceste odgovoren Janko Kosi, naša vprašanja glede trenutnega stanja sprejel kot prijavo, zato si bodo njegovi inšpektorji ogledali stanje na terenu. Lani so inšpektorji sicer že opravili inšpekcijski nadzor na omenjeni cesti, a nadzor “ni bil usmerjen v izpostavljeno problematiko.”

Nesrečo je sicer v precep vzela tudi posebna skupina presojevalcev varnosti cest v okviru agencije za varnost prometa. Gre za skupino zunanjih strokovnjakov, ki deluje od lanskega leta, in je podrobno pregledala že več primerov hudih prometnih nesreč, v katerih obstaja sum, da bi lahko za preprečitev posledic storili več z ustrezno ureditvijo cestne in obcestne infrastrukture. Ugotovitve te skupine naj bi bile podlaga za ukrepanje pristojnih služb in upravljalcev. Za zdaj pa ni bilo javno objavljeno še nobeno tovrstno poročilo.

Sveče za pokojnim 18-letnim dekletom in še številne druge na tem nevarnem odseku bodo medtem gorele dalje.

andrej.leban@zurnal24.si