Miha Kralj o današnji produktivnostiV zgodovini človeštva še nikoli nismo bili tako produktivni kot danes. Če upoštevamo, kaj vse lahko človek naredi na enem mestu. V službi nisi več samo na delovnem mestu, hkrati si lahko povezan z domačimi, pregleduješ to in ono ...
Je postala informacijska tehnologija (IT) nepogrešljiv del našega vsakdana?
Seveda – IT je neizbežen del našega vsakdana. Če si ogledamo samo poslovanje – na svetu ni več poslovnega modela, ki bi lahko funkcioniral brez IT. Vse bolj pa se IT seli tudi v naša zasebna življenja. Danes denimo avto brez softvera sploh ne more več funkcionirati.
Kaj pa prihodnost?
Danes je IT nice-to-have (lepo je imeti), jutri pa bo must-have (morate imeti). Današnja “digitalna” mladina pričakuje, da je okoli šest sekund oddaljena od povezanosti. Če svojemu šestletnemu otroku, ko greva v muzej, recimo rečem, naj ugasne telefon, tega sploh ne razume in se počuti ranljivega, ko ni povezan.
Kako močno je v IT vpet svet poslovanja?
Dober primer je ameriška trgovska veriga Walmart, ki brez IT zdrži le dve uri. Če sistem ugasne, morajo po dveh urah zapreti trgovino, ker je z IT povezano prav vse. Del naše družbe brez tega preprosto ne more več delovati.
Kaj pa (naj)starejša generacija? Smo jo z IT izključili iz družbe?
Ne. Starejša generacija se zelo intenzivno igra in navezuje na splet. Imamo tudi mobilnike za starejše in podobno. Jaz sicer praviloma govorim o baby boomerjih, ki gredo zdaj v pokoj in se starajo. To so aktivni starejši, ki želijo ostati povezani, in splet je eden od glavnih kanalov, prek katerega se srečujejo, povezujejo. Starejšim, ki so telesno nezmogljivi, IT pravzaprav omogoča mnogo polnejše življenje.
Namesto da gredo oni v svet, svet pride k njim?
Ne toliko to – bolj to, da se počutijo del sveta.
Je pa res, da s tem niso zrasli, zato imajo pred tehnologijami fobijo oziroma se jih bojijo.
Pred 15 leti je bilo računalništvo nekaj razmeroma novega in kompleksnega, vendar je prav računalniška industrija naredila stvari preprostejše za uporabo. Če nekaj ne dela, ugasneš in spet prižgeš, in glej – spet dela. Družba se s tehnologijo prej ali slej sprijazni in spoprijatelji; nekoč se bomo sprijaznili s tem, da bodo po svetu hodili roboti. Ljudje nimamo radi novosti.
Zgodovina se očitno ponavlja?
Da, ko je denimo prišel vlak, se je po časopisih veliko pisalo, da človeško telo ne more preživeti hitrosti več kot 20 kilometrov na uro in da bomo umirali. Seveda, tudi v avtomobilih umiramo; so eno od najbolj smrtnih orodij, ki jih imamo, pa jih še vedno vsi uporabljamo.
Kaj pa umetna inteligenca – se lahko zgodi, da si bo tehnologija nekoč človeka podredila?
Umetna inteligenca, kakršne se nekateri bojijo, se ne razvija – govorim o psihopatskih računalnikih. Bati se tega, da bodo lepega dne računalniki dobili svojo zavest in se zarotili proti nam, je nesmiselno. To se ne bo zgodilo. So pa druge stvari, ki so temu podobne ...
Katere?
Primer je MSN.com, ki od vas ne zahteva, da se na njihovem portalu prijaviš, temveč prek vaših štirih klikov ugotovi vaš spol, starost in lokacijo. In nato vam servirajo “na kožo pisane” oglase. To je umetna inteligenca. In pa recimo to, da se avto na podlagi sistema GPS odloči, da voziš prehitro, in te bo začel opozarjati. Tehnologija ti tako svetuje in preprečuje, da bi počel stvari, ki zate niso dobre.
Pa bi se brez tehnologije sodoben človek sploh še znašel v izrednih okoliščinah? Če bi se denimo znašel v divjini – bi preživel?
Ne strinjam se, da brez tehnologije nismo več sposobni preživeti. Brez oblačil v džungli ne preživimo. Da smo naredili obleko, smo potrebovali tehnologijo. Seveda pa z razvojem svoje vrste potrebujemo vse naprednejše tehnologije. Smo danes bolj leni? Ne vem, morda smo telesno manj dejavni, vendar to je odvisno od vsakega posameznika.
