Zaradi odpovedi dela prejel 13 tisoč evrov

Z izplačilom odškodnine, za katero se je nekdanji vodja službe za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs poravnal z vlado, se je končala sodna zadeva v zvezi z izredno odpovedjo, ki jo je dobil marca lani zaradi sporov okrog ureditve grobišča v Mostecu oziroma pri Dobovi blizu Brežic.

Tam je Štrovs jeseni 2010 našel veliko grobišče žrtev povojnih pobojev, ki so ga prej iskali že nekajkrat, vendar ga niso našli. Nato je želel ugotoviti, ali so v njem tudi pogrešani nemški vojaki, ki so tam izginili maja 1945. "Želeli smo opraviti podrobnejše preiskave, da bi ugotovili, kdo vse je tam pokopan. Vendar je prišlo do sporov s tožilstvom in policijo, ki je prepovedala vse nadaljnje preiskave," je povedal za STA.

Sam se s tem ni strinjal, to je napisal tudi v elektronski pošti in zaradi tega dobil izredno odpoved delovnega razmerja. "Vrgli so me iz službe, brez odpravnine, ukinili so tudi službo za vojna grobišča kot takšno, in od takrat na teh prikritih grobiščih rasteta vse višji plevel in trava," opozarja Štrovs.

Pritožil se je glede odpovedi pogodbe

Zoper odpoved pogodbe se je pritožil na sodišče in uspel dokazati, da je bila izredna odpoved nezakonita. V sedanjih bistveno spremenjenih razmerah in z drugo vlado se je bil Štrovs, kot pojasnjuje, pripravljen poravnati za štirikrat nižjo odškodnino, kot jo je zahteval skladno z zakonom o delovnih razmerjih. Po njegovih besedah mu je šlo bolj za moralno zadoščenje.

Svetlik ne priznava, da je storil napako

Nekdanji minister za delo Ivan Svetlik je glede sodbe in Štrovsove odškodnine za STA dejal, da je pri svojih odločitvah zaupal "strokovnim službam, ki so vodile postopek".

Sam sicer ne priznava, da je v tem primeru storil napako. Še vedno je tudi prepričan, da je Štrovs prekoračil svoja pooblastila v primeru Mosteca, kar je bil tudi glavni razlog za izredno odpoved delovnega razmerja.

Povedal je še, da je prejšnja vlada, v času katere je vodil ministrstvo, želela delovno zakonodajo spremeniti tako, da bi bila učinkovitejša pri zaščiti dobrih delavcev pred slabimi. Štrovs je bil sicer po Svetlikovih besedah v določenih pogledih "zelo dober delavec, a je velikokrat delal tudi po svoje".

Moti ga neurejeno grobišče

Štrovsa pa še vedno moti, da je ravno prikrito grobišče med Brežicami in Dobovo, ki ga je stalo službe, zdaj izredno neurejeno. Kmet, ki je lastnik njive, na kateri je grobišče, je pustil vse pri miru, tam pa raste plevel, ki je že prerasel tablico, ki označuje grobišče, pravi.

"Na delu tega grobišča je drug kmet posadil tudi krušno žito, ki naj mu dobro tekne glede na to, da je posajeno na množici trupel," ogorčeno pravi Štrovs.

Vsa stvar s prikritimi grobišči se je od lanskega leta po Štrovsovih besedah temeljito skazila, številna prikrita grobišča žrtev povojnih pobojev, za katera so ugotovili lokacije in jih geodetsko zaščitili, pa so vedno bolj neurejena in zapuščena.

Štrovs upa, da bo vlada prihranek, ki je nastal s poravnavo, uporabila tudi za to, da bo poskrbela za dostojno ureditev množičnega grobišča pri Dobovi in še kakšnega od več kot kot 200 s sondiranji potrjenih grobišč po Sloveniji. A se mu ob tem porajajo tudi dvomi, saj je služba za vojna grobišča kot samostojna organizacijska enota ukinjena.