"Epidemijo duševnih motenj pri mladih imamo že zelo dolgo, zadnji dve desetletji, ko opažamo več kot 60-odstoten porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih," je na današnji tiskovni konferenci povedala izr. prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac, vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Glede na to, da so se v zadnjem času pojavile informacije v medijih o porastu samomorov med mladimi, je Drobnič Radobuljačeva poudarila, da to ne velja za vso Slovenijo. "Poslušamo o 30-odstotnem porastu poskusov samomorov," je dejala na tiskovni konferenci. "To povečanje je zaznati v eni sami pediatrični bolnišnici v Sloveniji, pri ostalih pa ne. V Mariboru so zaznali celo za eno četrtino manj primerov poskusov samomora pri mlajših od 18 let, zato je pomembno, da ta podatek pravilno interpretiramo in ga ne posplošujemo."
"Otroci in mladostniki so v osnovi močni, prilagodljivi in odporni. Ko imajo izkušnje uspešno premaganih težav ali obdobij, jih te lahko naredijo uspešne in bolj kompetentne. Tako kot so naši starši in stari starši po svetovnih vojnah lahko ponovno izgradili svet.
Otroci opazujejo svet okoli sebe, sledijo in prevzemajo pogled na svet svojih staršev in drugih pomembnih oseb. Ko bo njihov pogled pozitiven, ko bodo iskali upanje in rešitve v še tako težkih časih. Imeli bodo občutek, da lahko tudi sami prispevajo k reševanju težav oz. imajo stvari v svojih rokah ter bodo zaščiteni pred čustvenimi motnjami.
Če bodo njihovi vzorniki težke situacije katastofizirali, iskali krivce in teorije zarote, bodo videli svet kot nevaren, škodljiv in neprijazen. Občutek bodo imeli, da tako odrasli, še manj pa oni sami nimajo možnosti vplivati na svoje življenje."
Maja Drobnič Radobuljac
Trenutni podatki treh glavnih hospitalnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji kažejo na povprečen upad oz. nespremenjeno število otrok in mladostnikov z nujnimi psihiatričnimi stanji, ki iščejo pomoč v Sloveniji glede na podobno obdobje v preteklem letu. "Porast iskanja pomoči je bil kot vsa leta do sedaj opazen predvsem v obdobjih, ko so otroci čutili pritisk v zvezi s šolskim delom, pred zaključkom prvega in drugega ocenjevalnega obdobja," je pojasnila Drobnič Radobuljačeva. "Jeseni smo videli, da se povečana potreba po pomoči vidi že konec oktobra, za razliko od preteklih let."
Opozorila je, da bodo, ko se bodo šole začele odpirati, med otroki velike razlike, na katere naj bodo strokovnjaki pozorni. "Nekaterim otrokom je bilo lažje delati na daljavo kot v živo, nekaterim je bilo težje, nekateri bi raje hodili v šolo, a so zmogli tudi to," je dejala Drobnič Radobuljačeva. "To je odvisno od različnih dejavnikov - otroci, pri katerih so razmere slabše, bodo imeli več težav. Potrebno je, da so učitelji pozorni in prepoznajo tiste, ki dela na daljavo niso zmogli. Za take otroke je treba pripraviti drugačen program, kot za preostale."
Med epidemijo otroci in mladostniki iščejo manj pomoči. "Učitelji bodo tisti, ki bodo njihove stiske prvi prepoznali," je poudarila Drobnič Radobuljačeva in jih pozvala, da se v takšnem primeru obrnejo na pristojne strokovne službe. "Samo manjšina otrok res potrebuje psihiatrično pomoč. Če bi druge oblike ustrezne pomoči dobili že prej, je večina verjetno sploh ne bi potrebovala."
Klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani je povedala, da vsako leto pomagajo približno 2400 otrokom in mladostnikom. "Za lansko leto ugotavljamo, da je bilo k nam napotenih pomembno manj otrok in mladostnikov," je dejala Hudoklinova. "To pomeni, da smo ob kontinuiranem intenzivnem delu celo zmanjšali čakalno vrsto, januarja 2020 je na prvi pregled čakalo 420 otrok in mladostnikov. Danes, leto pozneje, jih čaka 101. Opazen je trend, da otroci in mladostniki oz. njihovi starši pomoči ne poiščejo pravočasno, ko pa jo, so težave že tako izrazite, da potrebujejo hospitalno obravnavo. Otroci, ki so imeli težave že pred epidemijo, jih imajo tudi sedaj, le da so te še bolj izrazite in intenzivne."
"Večina otrok in mladostnikov se bo na spremembe ustrezno, uspešno in brez hujših dolgotrajnih posledic prilagodila, manjši del pa bo potreboval našo pomoč. Pomembno je, da smo na to pripravljeni."
Mateja Hudoklin
Opozorila je, da ima šola pomembno varovalno vlogo, zato je čas vračanja v šole zelo pomemben tudi z vidika prepoznavanja njihovih stisk. "Otroci bodo potrebovali tudi nekaj časa, da se prilagodijo na novo rutino," je opozorila Hudoklinova. "Priporočamo, da se ob vračanju v šole nameni več časa pogovoru o tem, kaj so doživljali med epidemijo. Lahko pričakujemo povečanje razlik med otroci. Večina otrok in mladostnikov se še naprej šola od doma, zato naj bodo učitelji pozorni zlasti na tiste, ki so manj odzivni ter jih usmerijo po potrebno pomoč."
Koliko poskuso pa ostane neodkritih, ker jih niče ne prijavi zaradi sramu?