"PV (predsednik vlade, op. a.) je že 9. januarja povedal, kaj bo storil. Prav tako SDS. Na potezi in v zagati so tisti, ki so postavljali ultimate." To je vse, kar je javnost uradno izvedela o stališču predsednika vlade glede vladne koalicije – na družabnem omrežju Twitter.
Občinstvo Twitterja majhno
"Twitter lahko ažurno posreduje preproste informacije in povezave na drugo vsebino, poglobljene razprave ali dialoga, pojasnil in analize pa tako omejena forma ne omogoča," je o objavah politikov na Twitterju dejal Aleksander Sašo Slaček Brlek s katedre za medijske in komunikacijske študije fakultete za družbene vede. Meni, da prav zato Twitter težko nadomesti druge načine in kanale sporazumevanja.
Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da smo že ob začetku vladne krize Janeza Janšo zaprosili za komentar, a so nam iz SDS odgovorili, da se je predsednik že odzval na Twitterju, Slaček Brlek odgovarja: "Simptomatično je, da si tako arogantnega načina komuniciranja nikoli ne privoščijo recimo z Mednarodnim denarnim skladom. Za lastne državljane, ki so jih izvolili in ki bi jim bi morali biti odgovorni, pa je tudi 140 znakov zadosti."
Domen Savič, sourednik portala E-demokracija.si opozarja, da je število uporabnikov tega omrežja v Sloveniji zelo nizko – nekaj tisoč, kar je v primerjavi z občinstvom klasičnih medijev zanemarljiva številka. Poudarja tudi dvojnost odnosa do spletnih komunikacijskih kanalov: "Po eni strani jih politične elite jemljejo izredno nekorektno, na trenutke celo žaljivo in na meji sovražnega govora, po drugi strani pa z nepomembnim medijem, kar Twitter v Sloveniji gotovo je, napovedujejo in razlagajo uradna stališča stranke in pričakujejo, da jih bodo preostali mediji povzemali."
