Za spremembo podatkov o nepremičnini 600 evrov na hišo

Po 22. novembru podatkov o nepremičninah v registru nepremičnin ne bo več mogoče spreminjati prek spletne aplikacije. Uporabljati se namreč začnejo nekatere spremembe zakona o evidentiranju nepremičnin.

Nekatere podatke (podrobneje spodaj) bo po 22. novembru lastnik lahko spreminjal z oddajo vprašalnika, Gurs pa bo o spremembah podatkov izdal odločbo in s tem, kot pravijo, poskrbel za pravno varnost lastnikov nepremičnin tudi v primeru podatkov v registru nepremičnin.

Obvezen vpis v kataster stavb, kar prinaša visoke stroške

Da bi spremenili podatke o legi, obliki, površini stavbe, dejanski rabi dela stavbe in letu izgradnje, pa bo po novem treba stavbo vpisati v kataster stavb, pravijo na geodetski upravi. To pa bo povezano z občutnimi stroški, saj je treba za vpis izdelati dva elaborata: poleg elaborata za vpis tudi elaborat o določitvi zemljišča pod stavbo.

"Za enostanovanjsko hišo velikosti približno sto kvadratnih metrov je cena za oba elaborata med 500 in 700 evrov, je pa ta strošek odvisen od mnogih stvari, to je približno tako, kot če bi me vprašali, koliko stane avto," nam je o ceni elaboratov povedal Igor Špacapan, lastnik in prokurist geodetskega podjetja Odmera d. o. o. Največ zanimanja za elaborate za vpis v kataster stavb je po njegovih besedah trenutno zaradi legalizacije objektov, ki so bili zgrajeni pred letom 1998.

Te podatke bo z vprašalnikom lastnik po 22. 11. 2018 še vedno spreminjal sam:

o stavbi: podatki o priključkih (elektrika, kanalizacija, vodovod, plin), o letu obnov (fasada, streha), o materialu nosilne konstrukcije, o tipu stavbe. Do 31. 7. 2019 pa še: vrsta ogrevanja, kabelska TV, industrijski tok, komprimiran zrak, način temeljenja, posebna kanalizacija ali čistilna naprava, tehnološki plin (po tem datumu so ti podatki predvideni za brisanje);

o delu stavbe: o letih obnov (okna, inštalacije), o dvigalu, o višini etaže, o številki nadstropja, o upravniku, za rezervoarje in silose pa še njihova prostornina. Do 31. 7. 2019 pa še: opravljanje dejavnosti, zagotovitev parkirnih prostorov, počitniški namen stanovanja, kopalnica, kuhinja stranišče, število sob, klima, vhod iz ulice, izložbeno okno, izolacija, obdelava stopa, razdalja med nosilnimi elementi, stenske in talne obloge (po tem datumu so ti podatki predvideni za brisanje).

Pa ljudje pred napovedanimi spremembami kaj bolj množično popravljajo podatke o svojih nepremičninah? "Število zahtev za spremembo registrskih podatkov se je po nekaterih lokacijah geodetske uprave povečalo. Gurs zaznava povečanje v večjih mestih kot na primer v Mariboru, Ljubljani in Kranju. Število strank, ki spreminjajo podatke registra nepremičnin je že vseskozi dokaj visoko, saj se ti uporabljajo v različne namene, na primer za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč," pravijo in dodajajo, da je količina sprememb podatkov prek spretne aplikacije, ki jo bodo ukinili, tekom let močno padla.

Za vpis v aplikacijo je sicer potrebna koda, ki je bila natisnjena na obvestilih o vrednosti nepremičnin, ki jih je Gurs pošiljal leta 2014.

Kdaj bo treba seči v žep in izdelati elaborat?

"Kataster stavb se je pričel vzpostavljati po letu 2000. V preteklosti je bila obveznost vpisa za vse stavbe zgrajene po letu 2003. Po 22. 11. 2018 je ta obveznost za vse stavbe ne glede na leto izgradnje," pravijo na geodetski upravi a mirijo, da lastnikom starejših stavb, če so te vpisane v register nepremičnin in so podatki točni, ni treba storiti ničesar. Stavbo bodo morali vpisati v kataster stavb, če bodo želeli pridobiti hišno številko ali vzpostaviti etažno lastnino.

"Iz statistik je razvidno, da so v kataster stavb vpisane večinoma stavbe, ki imajo več delov in so stanovanjske/poslovne stavbe. Kmetijski in podobni objekti so večinoma evidentirani le v registru nepremičnin," pojasnjujejo na Gursu. 

Od 1. decembra lani do konca septembra je geodetska uprava poslala 2477 pozivov za vpis v kataster stavb in 5533 pozivov za vpis v register nepremičnin. Izvedenih je bilo tudi 3064 terenskih ogledov. Gre v glavnem za nove in neevidentirane stavbe ali prizidke, ki jih odkrijejo na posnetkih iz zraka. Vsako leto namreč iz zraka posnamejo eno tretjino Slovenije.

"Če lastnik navkljub pozivu ne evidentira stavbe ali dela stavbe v kataster stavb, sankcija znaša od 300 do 1.500 evrov. Če ne evidentira sprememb v kataster stavb je sankcija od 100 do 700 evrov. Če ne pošlje vprašalnika s popolnimi in pravilnimi podatki pa od 100 do 500 evrov," pojasnjujejo na geodetski upravi. 

Za stavbe zgrajene po začetku leta 2013 je Gurs pošiljal pozive za vpis v register, primerov, ko tega v roku treh mesecev lastniki niso storili, je bilo 273, Gurs jih je predal inšpekciji. 

Anže Petkovšek

Dvesto tisoč lastnikov z manjkajočimi podatki

Gurs lastnike opozarja tudi, naj poskrbijo, da bo v zemljiški knjigi vpisan njihov EMŠO. "Letno obveščanje lastnikov o spremembah podatkov, ko ti niso bili obveščeni na drug način, bo izvedeno le za lastnike, ki so vpisani z EMŠO ali matično številko. Če je lastnik vpisan z EMŠO ali matično številko, se izvaja tudi dnevno usklajevanje podatkov o lastniku v centralnem registru prebivalstva in s podatki v sodnem registru. Na primer, če lastnik spremeni naslov bivanja, se bo ta uskladil tudi v podatkih o lastnikih, ki jih vodi zemljiška knjiga in geodetska uprava," pojasnjujejo.

Primerov vpisov lastnika brez EMŠO je še ogromno. "V zemljiški knjigi je fizičnih oseb z nepopolnimi podatki (brez podatka EMŠO) vpisanih še okoli 231.000, vendar je treba dodati, da gre za najvišjo možno številko, saj se iste osebe lahko pojavljajo v zapisih pod različnimi imeni (npr. Alojz, Lojze ipd. ) in se štejejo kot več oseb, v resnici pa gre za eno osebo," so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Lastnik lahko predlaga vpis EMŠO na sodišču (zemljiška knjiga), pri notarju ali na podportalu eZK portala eSodstvo z oddajo predloga za poočitev spremembe podatkov o imetniku, so še dodali.

dezurni@zurnal24.si