Z veseljem bi dal državi pol plače ...

Socialna kapica - krilatica zadnjih dveh tednov. Kot da je na bojišču ideologij vaših in njihovih zmanjkalo streliva in je bilo treba odpreti novo fronto. Pri čemer nisem prepričan, da tisti, ki za njeno uvedbo navijajo ali pa ji nasprotujejo, sploh vedo o čem govorijo. Vsekakor pa se niso potrudili, da bi problematiko poskušali jasno razložiti ljudem. Gre za omejitev plačevanja socialnih prispevkov nad določeno višino plače. Izplen za najbolj perspektiven kader, inženirje, srednji menedžment, kot vam je ljubše, bi bil torej višja plača. 

Spoštovani politiki, v Sloveniji ni težava tista polovica plače, ki jo zaposlenim pobere država. Izvirni greh sta sistem in mentaliteta, kjer nihče - z izjemo tistih pri koritu - ne ve, kam ta denar ponikne. Če bi Slovenija zagotavljala spodobno raven storitev in bi lahko vsaj upal, če že ne pričakoval, človeka dostojno pokojnino čez trideset let, bi z veseljem odprl denarnico. Zdaj je treba v zameno za visoke davke na operacijo kolena čakati leto in pol, šola je brezplačna le na papirju, po plačilu položnic za vrtec pa praktično bankrotiraš. 

Belgija, Avstrija, Francija, Finska, Švedska. To je le nekaj držav - z nekaterimi se radi primerjamo, druge jemljemo kot vzor - kjer je skupna obdavčitev plač višja kot v Sloveniji. A v večini je višina davka premosorazmerna z mentaliteto. Pri nas je car tisti, ki državo nategne. Žal. 

Mladi Slovenije ne zapuščajo zaradi obdavčitve plač, v tujino odhajajo zaradi kronične kleptokracije, neznosnega okolja, kjer moraš praktično na vsakem koraku poznati nekoga, da ti lahko nekaj 'zrihta', kjer je za imenovanje na pomembne položaje bolj kot strokovnost pomembno, da si naš. Ker se država na vse pretega otepa tujcev, tistega nekaj premoženja, ki ga še ima - ekonomist Peter Kraljič mu namesto družinska srebrnina cinično pravi pocinkana pločevina - pa noče izpustiti iz rok. Potem pa je tu še birokracija in, milorečeno, trapasti predpisi. Pred kratkim sem v eni od informativnih oddaj poslušal urarja, ki je bentil, kako mora za nekaj kvadratnih metrov delavnice izdelati evakuacijski načrt, sicer ga bo doletela kazen. Pa to ni osamljen primer. Mladega podjetnika Vasjo Golarja, ki je želel v Gornji Radgoni za milijon in pol evrov postaviti pivovarno, je birokratska nočna mora pred dobrim letom pregnala nekaj kilometrov severneje, v avstrijsko Radgono. Kjer je, pozor, skupna obdavčitev plač višja kot pri nas. Zdaj ga uvrščajo med najbolj perspektivne pivovarje na svetu. 

Dokler bo na vrhu programov slovenskih poltičnih strank boj s simptomi namesto z vzroki, se nam ne piše dobro. Obviseli smo v vicah, do pekla ne manjka dosti, da bi prilezli iz brezna, je treba opraviti z izvirnim grehom - za začetek z resetiranjem sistema.