Vzrok za inflacijo na strani ponudbe

DZ je s tem sprejel sklepe, ki so jih oblikovali v treh poslanskih skupinah vladnih strank, ni pa sledil zahtevi predlagateljev izredne seje, da bi morala vlada v sodelovanju s socialnimi partnerji in Banko Slovenije takoj pripraviti temeljit načrt protiinflacijskih ukrepov. Prav tako ni bil deležen podpore predlog opozicije o takojšnji odpravi davka na izplačane plače.

Vlada je razpravo predolgo odlašala

Finančni minister Andrej Bajuk pravi, da je inflacijo mogoče v pretežni meri pojasniti z izrednim dvigom cen hrane ter nafte. © BOBO

V opoziciji so vladi očitali, da se je z razpravo o inflaciji odlašalo predolgo. "Vlada je tista, ki ima v rokah škarje in platno, pa je v celem letu negirala podražitve. Zakaj, je znano samo njej," je dejal Sašo Peče (nepovezani). Milan Cvikl (SD) pa je dodal, da je inflacija temeljni ekonomsko politični problem v Sloveniji, a si vlada pred njim zatiska oči. Vzrok za visoko inflacijo po Cviklovih besedah ni le v visoki rasti cen hrane in bencina. Problem je v neučinkovitem nemenjalnem sektorju ter nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je opozoril.

Vlada dobro dela, restriktivno vodi finance in Slovenija se zelo dobro razvija, je zahteve opozicije, naj vlada vendarle ukrepa, zavrnil Branko Grims (SDS). Kot je napovedal, bomo v nekaj mesecih priče tudi začetku upadanja inflacije.

Slovenija ni na pragu katastrofe
Finančni minister Andrej Bajuk je priznal, da se res soočamo z inflacijo, vendar jo je mogoče v pretežni meri pojasniti z izrednim dvigom cen hrane ter nafte in naftnih derivatov. Slovenija še zdaleč ni na pragu katastrofe, je zatrdil ter spomnil na ugodno gospodarsko rast, visoko rast izvoza ter odpravo javnofinančnega primanjkljaja. Lani je Slovenija po prvih ocenah že zabeležila javnofinančni presežek v višini 0,1 do 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda, je dejal.

Medtem ko so se cene hrane pri proizvajalcih lani v Sloveniji zvišale za deset odstotkov, pa so se v trgovinah kar za 15,4 odstotka, je opozoril Bajuk. V ostalem območju evra se to ni zgodilo, saj so trgovci deloma kompenzirali rast cen pri proizvajalcih, tako da je bila tam rast cen v maloprodaji nižja kot pri proizvajalcih. "Problemi pomanjkanja prave konkurence so torej več kot očitni," je dejal Bajuk.

Kdo je kriv?

DZ je še ocenil, da so bili dosedanji ukrepi, sprejeti za blaženje posledic inflacije pri socialno šibkejših, primerni.

DZ je tako na predlog poslanskih skupin treh vladnih strank vlado pozval, naj zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov politike konkurence. Urad RS za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev pa naj dosledno izvajata ukrepe za vzpostavljanje potrebne konkurence in preprečevanje nekonkurenčnih dogovorov v predelovalno-trgovski verigi.

Razmere v živilsko predelovalni industriji in trgovini so tisti dejavnik, ki je povzročil v Sloveniji višjo rast cen kot v ostalih državah EU, je ocenil Srečko Hvauc (SDS). Veliki trgovci izrabljajo svoj dominantni položaj, malih trgovcev pa v Sloveniji praktično tako ni več, je dejal.

Primarni izvor inflacije je v velikem ponudbenem šoku svetovne rasti cen kmetijskih proizvodov in hrane ter nafte, je ugotovil DZ, to pa je navzočim na seji povedal tudi Bajuk. Lahko se strinjamo, da je dražja hrana razlog za inflacijo, ampak po drugi strani je treba zagotoviti tudi učinkovito državo in zmanjšati porabo, je komentiral Mitja Slavinec (LDS). Tudi Vili Rezman (DeSUS) se je strinjal, da je lahko večina vzrokov za inflacijo zunanjih, vendar menil, da bi vlada kljub temu lahko ukrepala in pripravila ustrezne ukrepe. V SLS ob tem poudarjajo, da sta za stabilnost cen odgovorna tako vlada kot Banka Slovenija. "Banka Slovenije mora nujno prevzeti svoj del odgovornosti za stabilnost cen," je dejal Jakob Presečnik .

DZ je vlado pozval še k izvajanju restriktivne proračunske politike, spodbujanju proračunskih uporabnikov k varčevanju ter pripravi rebalansa letošnjega državnega proračuna. Slednje je sicer predlagala tudi opozicija, vendar takšnega, da bo zniževal strukturni primanjkljaj, kar pa ni bilo deležno podpore večine.

Vlada naj tudi dosledno uresničuje konec leta 2007 sprejeti načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2008 in 2009, socialni partnerji pa še naprej v strpnem dialogu prispevajo k takemu oblikovanju plačne politike, ki ne bo spodbujala inflacije in dodatnih inflacijskih pričakovanj.